PD Lisca: Sevniški planinci osvojili Prokletije
Prokletije – gorstvo, podobno našim Julijcem, s svojimi 16.630 ha kraljujejo kar v 3 državah (Albanija, Črna gora in Kosovo), zato dodajam, da smo od 31. 7. do 6. 8. 2016 osvojili le delček prelepega in še neokrnjenega gorskega sveta Albanije.
Tone Šeško, planinski vodnik, član PD Lisca sevnica, in Toni Turizem sta 39 ljubiteljev gora in to ne le matičnega društva, ampak tudi Prekmurce, Zasavce, Primorce, Belokranjce in Ljubljančane popeljala po jadranski magistrali do Podgorice in Rožaja, kjer smo prestopili albansko mejo in začeli pot od Koplika do mesteca Boge. Boge, bolj vas kakor mesto, raztresene hiše, vmes koruzna ali krompirjeva polja, nekaj penzionov. Kulisa tega mesteca so skalnati in grmičasti hribi, za njimi skalnate gore. Sprejel nas je predsednik albanske planinske zveze in nas predal v roke mladega, a izkušenega vodnika Nika. Voznika sta avtobus odpeljala v 80 km oddaljen kraj, kamor smo prispeli po treh dneh vzponov in spustov.
Prvo goro Maja E Radohines (2570 m/nv) smo pričeli na prelazu 1760 m/nv, kamor so nas popeljali z minibusi po lepo speljani asfaltirani in ovinkasti cesti. Predvidenih 7 ur hoje se je raztegnilo na 11 ur, kajti pot je bila dolga, zelo slikovita, strma in na dveh mestih krušljiva. Tako je vrh (albansko je vrh maja) osvojilo 27 planincev, ostali smo »švicali« do različnih višin. Spust nas je kar pošteno pretresel, saj se kakšnih 100 m pod vrhom odkrušil velik kamen, ki je zadel planinko Suzano v hrbet tako, da jo je prevrnil. V zadnjem trenutku pred padcem v prepad jo je prestregel vodnik Niko. Ker ni mogla stopiti na nogo, so ji pomagali naši vodniki, da so jo spravili na jaso do helikopterja. V bolnici v Tirani so ugotovili zlom, zato je predsednik albanskih planincev vse organiziral tako, da je že naslednji dan poletela v Ljubljano. Zahvalo izrekam tako Niku, predsedniku albanske planinske zveze Janiju in našim vodnikom, ki so rešili poškodovanko in organizirali varen spust za vse udeležence. Veselje zaradi osvojenega vrha se je prepletalo z zavedanjem, kako so lahko gore nevarne, in s hvaležnostjo do vseh vodnikov, ki so pomagali ne le poškodovani, ampak vsem nam.