ob občinskem prazniku Bohinja in 232-letnici prvega pristopa štirih srčnih mož iz Bohinja na Triglav 26.avgusta 1778 - Govor predsednika DZ dr. Pavla Gantarja
Govor predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja na slovesnosti ob 232. obletnici prvega uradno zabeleženega vzpona na Triglav; Ribčev Laz, 27. avgusta 2010
Spoštovani,
veseli me, da sem lahko z vami na današnji slovesnosti ob 232. obletnici prvega uradno zabeleženega vzpona na Triglav, ki je hkrati tudi bohinjski občinski praznik.
Gore so imele že od nekdaj pomembno vlogo v življenju ljudi. Tudi pri nas ima planinstvo zanimivo in bogato zgodovino, saj smo Slovenci nedvomno planinski narod v polnem pomenu besede. Ne le, da se preko našega ozemlja razteza delček alpskega gorskega sistema, pohvalimo se lahko tudi z vrhunskimi alpinističnimi dosežki, s številnimi planinskimi društvi, z množičnim obiskom gora in celo z dejstvom, da je bil Triglav, naš najvišji vrh osvojen pred najpomembnejšimi gorskimi vrhovi Evrope, kot so Mont Blanc, Veliki Klek in Matterhornom, s čimer smo se nedvomno potrdili kot planinski in alpinistični narod.
Gore so človeka vedno privlačile, a hkrati tudi odbijale. Visokogorje je bilo negostoljubno in težje dostopno kot danes, pa vendar so se našli posamezniki, ki so jih gorske višave neustavljivo privlačile in ki klica gora preprosto niso mogli preslišati. Naš najvišji vrh Triglav je buril duhove in razvnemal domišljijo že v času naših prednikov. Zaradi svoje mogočnosti, masivnosti in prepoznavne oblike je simboliziral troglavo božanstvo neba, zemlje in podzemlja ter nepogrešljivo vez med nebom in zemljo. Božanstvo je s časom utonilo v pozabo, v ospredje pa je stopila gora, ki nam še danes predstavlja nenadomestljiv narodno-kulturni simbol.
26. avgusta leta 1778 je ta mogočna gora prvopristopnikom "dovolila", da so stopili na njen vrh. Štirje pogumni Bohinjci, možje in tovariši, srčni možje kot jih tudi radi imenujemo, so se odzvali pobudi barona Žige Zoisa in osvojili do tedaj še neosvojen vrh mogočnega Triglava. Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer so za ta pionirski vzpon potrebovali tri dni. Svoj podvig so začeli 24. avgusta 1778. Isti dan so se povzpeli do Velega polja in naslednji dan pod Triglavom iskali dostop na vrh. 26. avgusta so osvojili vrh Triglava in se še isti dan vrnili v dolino. Spotoma so novo odkrito in osvojeno pot na vrh zaznamovali ter ta visoki in odljudeni gorski svet odprli tudi ostalim ljudem in prihodnjim generacijam.
Prvi vzpon domačinov na Triglav je bil za tisti čas edinstveno in nadvse pogumno dejanje. Za sodobnega, dobro opremljenega planinca, vajenega urejenih, varovanih, predvsem pa uhojenih in skrbno označenih planinskih poti, je podvig kakršnega so pred 232 leti dosegli štirje možje, verjetno nepredstavljiv. Skromna oprema in divje, neprehodne ter nepoznane poti so od četverice terjale veliko mero poguma, drznosti in motivacije. Vse to pa verjetno ne bi bilo dovolj, če jih v gore ne bi vlekla tudi ljubezen do planinskega sveta in želja po odkrivanju neznanega.
Spoštovani,
pred 200 leti so po triglavskih brezpotjih hodili le lovci, pastirji, iskalci naravnih bogastev in prvi alpinistični navdušenci. Danes pa v želji, da bi se v romantično samoto umaknili pred vsakdanjim vrvežem in skrbmi ter se naužili lepot neokrnjene narave, po teh poteh romajo številni planinci. Markirane in urejene poti, veličastni prizori slikovitih gora, ki se vzpenjajo v nebesno sinjino, skalnate police in stene, ki strmo padajo v dolino, vznemirjajo duha in kličejo množice planincev, da se podajo v gore. Ob vsej tej množičnosti, ki vse bolj kali spokojni gorski mir in vznemirja prebivalce gorskih strmin pa bi se bilo morda dobro večkrat spomniti legende o Zlatorogu, ki je prebival tukaj v triglavskem pogorju. Njeno sporočilo je za današnji čas več kot aktualno, saj nas opozarja na uničujoče posledice podiranja naravnega ravnovesja, ki ga povzroča človek s svojim brezvestnim samoljubjem in koristoljubjem.
Dovolite mi, da za konec izrečem pohvalo vsem, ki se trudite, da bi naše gore ostale lepe, še zlasti Planinski zvezi Slovenije, ki skupaj s planinskimi društvi upravlja, vsem gornikom tako dobrodošle planinske koče in bivake, vzdržuje razvejano mrežo planinskih poti, usposablja gorske voditelje in si prizadeva za varstvo dragocene gorske narave ter trajnostno rabo gorskega prostora. Verjamem, da nam bo s takšnimi prizadevanji in pa z akcijami kakršna je Očistimo slovenske gore, ki v letošnji planinski sezoni poteka v slovenskem visokogorju, uspelo gorske lepote ohraniti v čim bolj neokrnjeni obliki tudi za prihodnje rodove.
Vsem ljubiteljem gora želim na njihovih poteh varen in lahek korak. Hvala za pozornost in čestitke ob občinskem prazniku.