Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Pršivec

Pogled s Pršivca (1761 m) v smeri jugovzhodno nad z meglo prekrito Bohinjsko dolino, v ozadju del južnega grebena nad BohinjemJanez Pikon: Gora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planine.

Pršivec

Razgibano in poraščeno področje gore je poznano po številnih vrtačah in globokih breznih. Popolnoma kraški značaj območja izpričuje tudi brezno ali jama z izvirom Govic (655 m) na južnem pobočju nizko nad Bohinjskim jezerom, iz katere ob velikem deževju gobasti izbruh prehaja v slap Govic. Pršivec (1761 m) spada med najlepša razgledišča Julijskih alp, ta je postavljen prav v središče veličastnega venca gora, ki obdajajo Bohinjsko dolino. Razpoka, ki deli Voket in Pršivec s svojo ostro, izstopajočo in visoko škrbino zbuja strah, da le-ta ne bo vzdržala dolgo vgnezdena na rob strme in prepadne stene Pršivca nad Ukancem (po ljudskem izročilu).

Južno bohinjske gore s Podrto goro (2061 m) in Tolminskim Kukom (2085 m) v srediniMegleno jutro nad Ukancem (550 m), v ozdju Južno bohinjske gore s Podrto goro (2061 m) in Tolminskim Kukom (2085 m) v srediniRazpoka med Voketom (1489 m) in Pršivcem (1761 m) - Voket, ki s svojo ostro, izstopajočo in visoko škrbino zbuja strah, da le-ta ne bo vzdržala dolgo tako pripeta na rob strme in prepadne stene Pršivca nad Ukancem (po ljudskem izročilu)Julijske Alpe s Triglavom (2864 m), v ospredju Debeli vrh (2390 m), Ogradi (2087 m) in Jezerski Stog (2040 m)Vodični vrh, 1621 m

Obisk lahko dostopnega vrha, ki je privlačen tudi v času smuke, tura pa je še posebno priporočljiva v jesenskem času, ko tu gori nešteti macesni zlato žarijo. Poleg, vsakomur dostopnih poti pa peljeta na Pršivec še dva pristopa čez vrtoglave strmine južne plati nad jezerom, oziroma Ukancem (550 m).

Pogled s Pršivca (1761 m) na Bohinjsko jezero (525 m), v ozadju vzhodni del Južnobohinjskih gora med Velikim Raskovcem (1967 m) in Voglom (1922 m)Na Voketu (1489 m) v smeri Pršivca (1761 m)Julijske Alpe s Triglavom (2864 m), v ospredju Ogradi (2087 m) in Jezerski Stog (2040 m)Na Pršivcu (1761 m) v ozadju Južno Bohinjske goreNa planini Viševnik

S parkirišča na Vorenčkovci (610 m) na planino Spodnji Vogar (1019 m) od Kosijevega doma (1050 m) sledimo udobnemu kolovozu zahodno nad jezerom. Prvi vzpon do zložno razglednega robu nad bohinjskim jezerom in že smo pred ravnico planine Hebat (1180 m), nad katero zavije pot nekoliko strmeje v notranjost planote, toda zopet se znajdemo na razglednem robu na predelu Bari (1302 m). Vztrajno sledimo poraščenemu robu nad strmino, tako prispemo do vršne zgradbe Pršivca, tukaj zavijemo rahlo severno v temnejši gozd.

Zgornja in Spodnja Bohinjska dolina s Studorjem (1002 m) in Rudnico (946 m)Južno bohinjske gore s Podrto goro (2061 m) in Tolminskim Kukom (2085 m) v srediniSončni žarki v Bohinjskem jezeru med Barijem (1302 m) in Pršivcem (1761 m)S Pršivca (1761 m) v smeri na Voket (1489 m), Bari (1302 m), Bohinjsko jezero (525 m) in obe Bohinjski dolini - Voket, ki s svojo ostro, izstopajočo in visoko škrbino zbuja strah, da le-ta ne bo vzdržala dolgo tako pripeta na rob strme in prepadne stene Pršivca nad Ukancem (po ljudskem izročilu)

Steza se prične vzpenjati. Pri globoki zarezi (Voket, 1489 m) z izrednim pogledom v globine Ukanca, severni odcep s stezo vodi proti planini Viševnik (1625 m). Držimo se poti, ki se oprime strmega, izpostavljenega grebena, ta pelje naravnost navzgor proti vrhu gore, preko skalnatih pragov na izredno razgibano vršne sleme.

Gora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planineGora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planine

Najvišja gora nad jezerom je izpostavljena in dobro vidna od povsod. Vodični vrh (1621 m), Voket (1489 m), Rigeljc (Rigelj, 1768 m), Stadorski Orliči (1782 m), Vrtec (1811 m), Griva (1757 m) in Gorel Viševnik (Gornji Viševnik, 1723 m) so sosednji vrhovi razglednega Pršivca (1761 m) pa tudi manj opazni. Nanj vodi več steza, vse so dobro prehojene, tudi z Ukanca se da kar varno obiskati strmo goro nad Bohinjskim jezerom.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ...Moj arhiv: Janez Pikon

Video: Pršivec

Tosc, 2275 mGora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planine Smer KrnGora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planine
Planina ViševnikGora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planine VrtecGora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planine
Planina ViševnikGora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planine Pod ČinkojcoGora se strmo in visoko vzpenja nad severno obalo jezera. Iz nasprotne strani do vrha vodi pogled na manj opazno plešasto in razbrzdano teme, ki čez visoke krošnje globokih gozdov prekriva gorske planine

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46095

Novosti