Gorenjski Glas - Jelena Justin: Kranjska Rinka (2453 m) - Ogrlica štirih lepotic v Kamniško-Savinjskih Alpah; Kranjska, Koroška, Štajerska in Mala Rinka.
Če jih obiščeš v zimskem času, je zadovoljstvo na vrhu še toliko večje.
V dneh, ko je dolino prekrival debel pokrov megle, ko je bila izjemna temperaturna inverzija, je kot naročeno prišlo povabilo za turo v visokogorje. Super! Pred nama je bil visokogorski cilj, venček Rink v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Zapeljemo se v dolino Kamniške Bistrice, kjer nas pri domu prometni znak opozori, da je nadaljnja vožnja prepovedana, a se kljub temu zapeljemo do parkirišča V Koncu mimo Žagane peči do spodnje postaje tovorne žičnice, kjer je izhodišče za Kokrsko sedlo. To nam prihrani približno uro dodatnega vzpona. Do bivaka pod Skuto se bomo povzpeli skozi nemarkirano pot skozi Žmavčarje; čeprav občasno na skalah opazimo s sprejem narejene pike in črte. Bolje, da jih ne bi bilo!
S parkirišča pri tovorni žičnici nadaljujemo po makadamski cesti naravnost, mimo še enega višje ležečega parkirišča; pot se kmalu spremeni v kolovoz in kmalu smo na razcepu, kjer nadaljujemo desno, saj se levi krak hitro konča oziroma vodi proti Gamsovemu skretu. Kolovoz kmalu zapustimo in zavijemo še bolj desno, na malce slabše vidno stezo, ki se sčasoma začne strmo dvigovati v okljukih. Strma pot, ki je v dežju nevarna za zdrs, je na nekaj izpostavljenih mestih zavarovana z jeklenico. Po približno uri hoje dosežemo rob gozdne meje, jeklenice nam omogočijo strm vzpon še nekaj višinskih metrov. Strmina ne popusti. V snegu se je najbolje držati kar strme grape in se povzpeti po njej do gruščnatega pobočja, kjer strmina popusti. Poleti je tukaj močno vroče; vsekakor je pozimi vzpon elegantnejši. Na koncu gruščnatega pobočja sledimo širokemu pobočju levo. Na levi strani je strmo travnato pobočje, desno prostrano melišče. Vzpenjamo se po strmem travnatem pobočju. V času mojega vzpona je bilo malce posuto s snegom, sicer pa zmrznjeno, in uporaba derez več kot le nujna. Na vrhu travnatega pobočja zavijemo desno in se strmo dvignemo do visokogorskih podov pod Skuto. Z malce pozornosti opazimo možice, ki nas pripeljejo do bivaka pod Skuto, na nadmorski višini 2070 m. Od bivaka nadaljujemo po neizrazitem grebenčku, pot še vedno ni markirana, in zavijemo rahlo prečno, desno. Po približno 15 minutah smo na markirani poti, ki vodi s Kamniškega na Kokrsko sedlo. Na eni od skal vidimo napis Rinke in nadaljujemo naravnost. Kmalu pot zavije rahlo levo, proti Kranjski Rinki in Skuti. Hodimo pod pobočjem Male Rinke. Preko njenega pobočja se spustimo do škrbine med Malo in Štajersko Rinko, rahlo levo. S škrbine v zimskih razmerah sledi strm vzpon po neizraziti grapi do pobočja pod Koroško Rinko (Križ). Mi nadaljujemo levo, obhodimo globel na naši levi strani in se po grapi povzpnemo do grebena, ki nas pripelje na vrh Kranjske Rinke, 2453 m. Razgled z vrha je veličasten: Ojstrica, sedlo Škarje, Planjava, Kamniško sedlo, Brana, Turska gora, Krofička, Strelovec, Mrzla gora, Ledinski vrh, Babe, Skuta, slutimo lahko tudi Grintovec. Na dosegu roke so nam pa tudi Koroška Rinka ali Križ, ter Štajerska in Mala Rinka. Greh bi bil, da jih ne obiščemo!
S Kranjske Rinke sestopimo do pobočja pod Koroško Rinko, 2433 m, zavijemo v grapo in na vrhu smo v nekaj minutah. Previdno sestopimo po strmi grapi in nadaljujemo še skrajno levo na Štajersko Rinko, 2374 m. S Štajerske Rinke sestopimo do škrbine in se povzpnemo še na Malo Rinko, 2289 m. Z Male Rinke nadaljujemo proti vezni, markirani poti. Na naši levi strani je mogočna Turska gora in izrazito lepo se vidi Turski žleb. Nadaljujemo do grebena, kjer opazimo možice, ki nas pripeljejo nazaj do bivaka pod Skuto. Malce si oddahnimo, potem pa nas čaka strm sestop skozi Žmavčarje, do izhodišča veličastne zimske ture.
Opisana tura je bila izvedena v zimskih razmerah, kar pomeni obvezno uporabo cepina in dvanajstzobih derez. Srečno!
Nadmorska višina: max. 2453 m
Višinska razlika: 1563 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 3 / 5
Jelena Justin