na Suhi Plaz - Škrlatico, je na današnji dan opravil 24. avgusta 1880 dr. Kugy z Andrejem Komacem, p. d. Motom, in s Kravanjo iz Trente.
Ob šestedeseti obletnici je v Planinskem vestniku Josip Tominšek pisal:
Dr. Kugyju ob šestdesetletnici prvega vzpona na Suhi Plaz - Škrlatico
Pred šestdesetimi leti, ko je bilo v Triglavskem pogorju planinstvo že v polnem razmahu, je onkraj Vrat še vedno sameval deviški vrh Suhega Plaza ali Škrlatice.
24. avgusta 1880 je izvršil prvi vzpon dr. Kugy z Andrejem Komacem, p. d. Motom, in s Kravanjo iz Trente. Slavni trentarski vodnik Mota je umrl pred 32 leti, star 55 let. Dr. Kugy je praznoval 19. julija t. l. 82 letnico svojega rojstva.
Ob toliko pomembnih letnicah in obletnicah je napisal Carl Doménigg prigodno pesem v čast dr. Kugyju. Pesem je uglasbil avstrijski skladatelj Erwin Skrawa. Tudi Carl Domenigg, danes 73 let star, je tesno odružen z alpinizmom Triglavskega pogorja. Že leta 1877 je bil kot majhen deček na Malem Triglavu, ko se je njegova mati ena prvih obiskovalk Triglava, vzpela na Veliki Triglav. Leta 1906 je izvršil s Königom in Reinlom prvi turistični vzpon čez severno Triglavsko steno v smeri, ki jo imenujemo »nemško smer«.
Vsi ti trije osvajalci te stene so še čili in zdravi. Njim in dr. Kugyju kličemo: »Na mnoga leta!«
Doméniggova prigodnica (»Das Lied vom Julier-Herrn«) je natisnjena v letošnji julijski številki »Bergsteigerja«,- Dr. Kugyju se je izročil izvirni rokopis pesmi obenem s slovenskim prevodom. Prevod (9 kitic izmed skupno 13) se glasi takole:
1.
Gore si Julijske odkril,
pozdrav jim prvi posvetil
z ožarjenega špika.
Molitve čule so gore,
ko prosil si Boga za nje,
z vso vero v priprošnjika.
2
Od njih prejel si zimzelen;
zdaj, ko Ti pozna je jesen,
naj mir Ti podarijo.
Naj tam, kjer Zlatorogov raj
je vrh gora cvetel nekdaj,
Ti zarje zažarijo.
3.
O drznih sanjaš zdaj stezah;
o borbi, zmagah, so v gorah
preživi Ti spomini,
o svetlih zvezdnatih nočeh,
ko ogenj je plamtel v pečeh,
sred rušja na planini.
4.
Očak triglavi šepeta,
nad morjem megle migota
vrhunec strmih špikov.
Bleščeča luč kipi v nebo,
podoba rajska nad temo:
kralj julijskih mejnikov.
5.
Okrog pa rajda, sedlo, laz,
Križ, Jalovec in Suhi Plaz,
pa Mangrt z belo steno,
Razor in Stenar, Špik in emir.
Le prodje moti gorski mir,
ko ruši se peščeno.
6.
A kjer utone luč z višin,
Montaž zagledaš, Viš, Kanin,
vrhove posrebrene.
Kdor pa je stal na njih vrheh,
blesket ga mamil je v robeh
lagune pozlačene.
7.
Izbral prezveste si može,
vsak žrtvoval bi se za Té
Slovence najhrabrejše,
preproste, svojske in krepke
- le v gorah taki se rodé -
gorjance najdrznejše.
8.
Gore si Julijske odkril
pa drugim še glasnik si bil
lepote alpske, večne.
Osrečil si nas, vzradostil,
z zakladi nas obogatil,
si pesmi pel gorečne.
9
Zato v zahvalo zdaj zveni
od Vrat do Trente se glasi
duhov triglavskih pesem
in kjer Savica se peni,
kjer trate moči in srebri,
doni o tebi pesem.
M. Debelakova
Dostavek. - Kakor za obletnico 82-letnice (dr. Kugy se je rodil 19. julija 1858) je letos v juliju izšla 3. izdaja dr. Kugyjevega cvetnika iz njegovih glavnih del, priročna knjižica z naslovom »Berge - Blumen - Tiere«:, kjer so iz njegovih glavnih del (»Aus dem Leben eines Bergsteigers«:, »Arbelit - Musik – Berge ein Leben«:) ponatisnjena poglavja »Scabiosa Trenta«:, Triglav, Kanin, Montaž in ljubke črtice o domačih živalih v njegovi rojstni hiši (mucek, grlica, kužek, opica, svizec).
J. T
PV 1940