Franci Savenc 12.04.2020 07:30 2454 0

Prvič pozimi

Plezarna - Tine Marenče: ... Čopov steber in Snežnik

Čopov steber - Prvič pozimi

Prvi »zimski Čop« je doslej najdaljša in najtrša zgodba v naših stenah, obenem pa je to tudi eno najlepših dejanj slovenske Gorske reševalne službe. Sedemdeset reševalcev iz vse Slovenije se je zgrnilo v plazovite triglavske strmine, kjer je pet dni neusmiljeno snežilo, a trije alpinisti so kljub temu po osmih dneh presrečni zavriskali vrh stene.
To so bili: Stane Belak – Šrauf, Aleš Kunaver in Anton Sazonov – Tonač. Stane Belak – Šrauf (1940 – 1995) je bil prvi Slovenec na vrhu prvega slovenskega osemtisočaka (Makalu 1975). Štiri leta pozneje je stal na vrhu Everesta. Aleš Kunaver (1935 -1984) je bil vodja prvega rodu slovenskih himalajcev. Vodil je šest odprav, na katerih so v petnajstih letih (Trisul 1960 – Makalu 1975) naši alpinisti iz himalajskih začetnikov zrasli v najboljše alpinistično moštvo na svetu. Ta dosežek v svetovni zgodovini alpinizma nima primerjave. Anton Sazonov – Tonač (1937) je gorski reševalec in gorski vodnik, bil je član šestih odprav v tuja gorstva ter vodja odprave na Trisul in na Spitzberge.
Čopov steber v zimi 1968 je bil veliki finale Triglavske stene in uvod v glasbo sten vseh gorstev sveta. Danes tri prvenstvene smeri na tretji Zemljin pol (Makalu-Everest-Lotse) nosijo slovenska imena. V domačih stenah pa bo legendarni Čopov steber večno pripovedoval zgodbo o požrtvovalnosti, tovarištvu in vzdržljivosti svojih prvopristopnikov.
Izjemno dejanje, ki že samo po sebi pove dovolj. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam omogočili, da ob zanimivi slikovni, video in avdio predstavitvi lahko vzpon podoživimo tudi danes - poleg akterjev vzpona še Dušici Kunaver, Tonetu Sazonovu - Tonaču (še enkrat) in Borku Radeščku ter Radovanu Riedelu in Francetu Zupanu.

youtube.com/...&index=3&t=0s

Oddaja Gorske sledi: Snežnik

Obiskali smo Snežnik, katerega že ime nam pove, da je povezan s snegom in zimo. Vzpon nanj je v vsakem letnem času zanimiv. Najbolj čaroben pa je pozimi, ko je zavit v belo snežno odejo, ki jo kodra Primorcem dobro poznana burja in katero obseva sonce z lepo mavrico barv.

Snežnik je visok skoraj 1800 metrov in velja za naš najvišji vrh zunaj alpskega in predalpskega sveta. Spada med visoke kraške planote in predstavlja del Dinarskega gorstva. Ta dva podatka govorita o tem, da je to območje kraških pojavov in obsežnih gozdov. S predstavniki PD Snežnik smo se pogovarjali leta 2007.