Igor Potočnik in Boštjan Hribernik, »Značaj ceste se spremeni in gozdna cesta zaradi stalnega in nespreminjajočega (negozdarskega) prometa do določene točke dejansko dobi značaj javne ceste «...
Izhodišča
• Slovenija je s 55% gozdnatostjo in relativno dobro ohranjenimi naravnimi gozdovi edinstvena v Evropi, kar je posledica načrtnega gospodarjenja z gozdovi, kamor sodi tudi načrtovanje primarnega prometnega omrežja.
• Gozdne ceste so načeloma prosto prevozne tudi za negozdarske uporabnike.
• Tehnični elementi GC so skromni, hkrati pa morajo gozdne ceste omogočati racionalno gospodarjenje ob minimalnih transportnih stroških in hkratnem upoštevanju negozdarskih uporabnikov gozdnih cest.
Uvod
• Glede na prometne obremenitve se morajo gozdne ceste ločiti tako po kvaliteti tehničnih elementov, gradnje in vzdrževanja. Različne rabe gozdnih cest in njihova intenziteta ter prometna obremenitev so osnova za kategorizacijo gozdnih cest, ki vplivajo na konstrukcijske elemente GC in standard vzdrževanja.
• Povečan negozdarski promet bo povečeval stroške vzdrževanja gozdnih cest, pojavile pa se bodo tudi zahteve po večji prometni varnosti na gozdnih cestah in boljši prometni opremljenosti,
• Tako bo nastajalo vse več stroškov, ki jih ne bi bilo oz. bi bili manjši, če ne bi bilo negozdarske rabe gozdnih cest.
Cilj
Na primeru gozdne ceste s primarno gozdarsko rabo smo želeli proučiti kako se z oddaljevanjem od javne ceste spreminja prometna obremenitev gozdne ceste in transportna količina gozdne ceste.
Raziskovalni objekt
• predel gozda površine 440 ha v 18 oddelkih, katerega odpira samo en krak gozdne ceste,
• povprečna lesna zaloga s 145 m3/ha kaže na manj donosne gozdove, kjer so glavni sortimentimanj vredna hlodovina listavcev in predvsem les za kurjavo.
Raziskovalni objekt in metode dela
Površina: 440 ha
Lesna zaloga: 63.910 m³
10 letni posek: 11.774 m³
Metoda dela
• Na osnovi kart posneta situacija z vlakami, ki se priključujejo na gozdno cesto,
• Za vsako vlako izračunana površina gozda in količino poseka, ki gravitira nanjo (evidence sečenj po oddelkih),
• Ocena deleža prevoza lesa s kamioni in traktorskimi prikolicami,
• Izračun prometne obremenitve in transportne količine po posameznih odsekih gozdne ceste,
• Odsek gozdne ceste je razdalja med obračališči na gozdni ceste kamor določena vlaka gravitira,
• Primerjava absolutnih in kumulativnih prometnih obremenitev ter transportnih količin med posameznimi odseki gozdne ceste.
• Največja absolutna prometna obremenitev je na zadnjem odseku gozdne ceste (odsek VII, rang 7), kateri je tudi najbolj oddaljen od priključka na javno cesto,
• Prometno najmanj obremenjen je odsek I, od koder je bilo prepeljanih le 387 m3lesa.
• V povprečju so prometno najbolj enakomerno obremenjeni srednji odseki gozdne ceste, ko se absolutna prometna obremenitev le malo spreminja,
• Kumulativna prometna obremenitev kaže pravo skupno prometno obremenitev posameznih odsekov gozdne ceste, kjer je zajet tako transport, ki je potreben za odvoz lesa samo iz tega odseka kot tudi za odvoz vsega lesa, ki je na odsekih, ki so bolj oddaljeni v gozd,
• Tako gre lahko znotraj posameznega odseka za vrsto »produktivnega« transporta in »povezovalnega« transporta, ki skupaj dajeta pravo sliko o dejanski prometni obremenitvi določenega odseka gozdne ceste.
• Transportna količina je največja na priključku na gozdno cesto, čeprav je absolutno gledano »prispevek« odseka I najmanjši zaradi najmanjše količine napadle lesne mase,
• Tako prepeljan 1 m³ lesa iz najoddaljenešega odseka (obračališča) v vseh pogledih obremenjuje celotno dolžino gozdne ceste. Večja je količina lesa na bolj oddaljenih odsekih gozdne ceste večja bo skupna prometna obremenitev in transportna količina na gozdni cesti.
• Razpored lesne mase, ki gravitira na gozdno cesto in lokacije obračališč s sistemom priključkov vlak, vplivajo na skupno prometno obremenitev in transportno količino na gozdni cesti,
• Na prometno najbolj obremenjenih odsekih morajo biti tudi konstrukcijski elementi gozdne ceste prilagojeni relativno visokim prometnim obremenitvem in vozišče dovolj nosilno za veliko transportno količino,
• V analiziranem primeru gozdne ceste na katero gravitira 440 ha s skoraj 12.000 m³ 10-letnega etata je transportna količina znašala okoli 3500 ton/leto in prometna obremenitev največ okoli 350 vozil/leto na priključku gozdne ceste na javno cesto.
• Na gozdarsko izkoriščen dan to pomeni le dobrih 19 t/dan oz. manj kot eno vozilo (kamion s polprikolico) na dan,
• Za take prometne obremenitve je dovolj, da gozdne ceste zagotavljajo minimalno prevoznost z namenskimi vozili, kateremu je podrejen tudi standard vzdrževanja.
• Pomen tehničnega minimuma (omogoča normalno prevoznost gozdnih cest) in zagotovitev vzdrževanja GC,
• Na celotni dolžini GC mora biti zagotovljeno predvsem vzdrževanje sistema za odvodnjavanje, ki je ključen dejavnik za fizični obstoj gozdne ceste,
• Večja prometna obremenitev veča vlogo prometa kot zunanjega destruktivnega dejavnika na GC poleg vremenskih vplivov,
• Temu morajo slediti ukrepi vzdrževanja gozdnih cest,
• Na začetnih odsekih gozdnih cest je treba dodatno skrbeti za obnovo obrabne plasti, nujno prometno signalizacijo, vzdrževanje svetlega profila ceste itd.,
• Na najmanj prometnih odsekih zadostujejo le občasni pregledi in investicijsko vzdrževanje na daljše obdobje, predvsem pa vzdrževanje v odvisnosti od načrta izvajanja gozdnih del.
• Tak način spreminjanja (zmanjševanja) kvalitete tehničnih elementov gozdne ceste in kvalitete vzdrževanja gozdne ceste je primeren le, če je gozdarska raba primarna,
• V nasprotnem primeru se značaj ceste spremeni in gozdna cesta zaradi stalnega in nespreminjajočega (negozdarskega) prometa do določene točke dejansko dobi značaj javne ceste.
• Analize porabe sredstev za vzdrževanje gozdnih cest po kategorijah gozdnih cest na območju z izrazitimi negozdarskimi rabami kažejo, da je za zimsko vzdrževanje G3 bilo porabljenih 27,5% vseh sredstev za vzdrževanje G3, za G1 je ta delež2,3% ter za G2 le 1,3% oz. je za zimsko vzdrževanje na G3 (odpiranje celkov) porabljenih več sredstev kot za letno vzdrževanje istih gozdnih cest,
• Vse kaže na potrebo po reviziji kategorizacije gozdnih cest in zagotavljanju sredstev za njihovo vzdrževanje, vse več pa je teženj o omejevanju negozdarskega prometa na gozdnih cestah, kar daje problematiki vzdrževanja gozdnih cest dodatno dimenzijo.
Raba in vzdrževanje gozdnih cest POTOCNIK_HRIBERNIK.pdf