Delo, 14.10.04 - Tomaž Švagelj: Hodimo nekje nad gozdno mejo, užitek je oziroma bi bil popoln – če nas ne bi bolel recimo palec na levi nogi
znanost
Računalnik olajša korak
Lep dan, nebo brez oblačka, pred nami pa prekrasno gorsko pobočje. Hodimo nekje nad gozdno mejo, užitek je oziroma bi bil popoln – če nas ne bi bolel recimo palec na levi nogi. Ali prsti na desni. Ali oboje hkrati.
Težave te vrste nam lahko temeljito pokvarijo že vzpon in hojo po ravnem, kaj šele sestop. Zaradi neprimerne obutve, tudi pohodniške, nastane veliko težav s stopalom in nožnimi prsti. So ljudje, ki se na ne prehudo bolečino kar nekako navadijo. Imajo jo le za nekakšno nujno zlo, češ, jasno, da malo boli, saj po ves dan hodimo. Rezultat so otiščanci in počrneli nohti, ki pozneje odpadejo. V teku let se lahko takemu planincu razvijejo na kosteh nožnega palca še drugačne spremembe, je posebej za prilogo Znanost povedal dr. Rok Vengust z Ortopedske klinike v Ljubljani. To so tako imenovane eksostóze oziroma izrastki na kósti, imenovani prva stopalnica. Če hoja v taki obutvi traja več let, se lahko palci celo odkrivijo navzven. To navadno boli, ozdravljivo pa je samo z operacijo. Kako se izognemo tovrstnim težavam? Vsake »gojzarje« kupimo popoldne, ko smo tisti dan že dovolj hodili, zgornji del ne sme biti pretrd, izbrati moramo dovolj velike itd. Vse to odpade, če imamo čevlje, narejene posebej za naše noge. V Sloveniji je še nekaj obrtnikov, ki jih znajo narediti po meri. Slabo pa je, da je taka rešitev razmeroma draga in da je dobrega čevljarja, ki zna še kaj več kakor samo popravljati tovarniško narejeno obutev, danes že težko najti.
Rezultati več tisoč meritev
Podlaga vmesne, kompromisne rešitve je sistem UCS, Universal Customization System, na katerem temeljijo kupcu prilagojeni izdelki. Lepo, boste rekli, ampak tako najbrž delajo kje v zahodni Evropi ali v ZDA ... Nikakor ne, tako delamo pri nas doma v Sloveniji oziroma, če smo natančnejši, v žirovski tovarni obutve Alpina. Kar se tiče nekaterih vrst čevljev, prilagojenih kupcu, so trenutno prvi na svetu. Sami, s lastnim znanjem so uspešno razvili svojo različico sistema UCS, prilagojeno za (večinoma športne) čevlje in seveda preimenovano v ACS, Alpina Customization System. Na ta način za zdaj izdelujejo sedem modelov, med njimi pohodne in treking čevlje.
Rezultati več tisoč meritev oblike stopal z optičnim merilnikom so pokazali, da se naša stopala razlikujejo po dolžini, širini prstov in pete, višini narta in prostornini. Na podlagi teh meritev so v Alpini izdelali kopita in danes lahko kupec za eno velikostno številko izbira med tremi širinami oziroma prostorninami čevlja ACS, posebej za levo in za desno nogo. Rezultat je boljše prileganje stopalu, funkcionalne lastnosti obutve pa so bolje izkoriščene. Optični merilnik kupcu »predlaga« najustreznejšo različico in še dve sosednji različici nekega modela ACS za levo in desno stopalo. Omenjene meritve so tudi pokazale, da ima več kakor 40 odstotkov ljudi levo in desno stopalo tako različno, da težko najde par obutve iste številke, ki bi se zadovoljivo prilegal obema stopaloma.
Ustrezne različice čevljev
Kako pridemo do takih čevljev? Na optičnem 3D-merilniku (tj. na tridimenzionalnem skenerju za stopala, izdelku podjetja UCS) nam izmerijo levo in desno stopalo. V trgovini imajo vse različice vseh številk, tako da lahko potem izbrane čevlje tudi dejansko pomerimo. Zatem se po občutku odločimo, kateri se po dolžini, širini in prostornini najbolje prilegajo našemu stopalu, pri čemer je treba na tisto pravilo o dodatni številki ali dveh pozabiti (obutev potem dobimo šele čez teden dni). Seveda so taki čevlji dražji od primerljivih navadnih, in to za približno 30 odstotkov.
To, kako se zadeva obnese v praksi, mora seveda vsak uporabnik preveriti sam. In k testnim čevljem Tibet, preizkušenim na različnih terenih, nimamo nobenih bistvenih pripomb. Čeprav ne gre za prave čevlje po meri, je po besedah vodje Alpinine razvojno-raziskovalne skupine Aleša Jurce približno 95 odstotkov ljudi z njimi povsem zadovoljnih. Upoštevati pa je seveda treba, da je obutev ACS predvidena za normalne, še nedeformirane noge, saj je narejena na podlagi meritev zdravih stopal.
Pri izdelavi kopit so torej začeli z metodo UCS. Obstoječa kopita sprva le treh modelov so poslali kanadski družbi Vorum Research Corporation iz Vancouvra, ki je na podlagi svojih meritev in po programskem orodju za vsako klasično številko izdelala po tri volumne za vsak model. Na podlagi digitalnih modelov kopit je Kopitarna iz Sevnice potem naredila kopita, »alpinci« pa so izdelali ustrezne različice čevljev. Za tiste, ki so jih naredili na kopitih UCS, so kajpada morali plačevati licenčnino. »Pri izdelavi takih čevljev smo se veliko naučili in naši strokovnjaki so prišli do ugotovitve, da bi bili pravzaprav tudi sami sposobni narediti kaj takega.« Tako so šli na svoje.
»Podobno izdeluje čevlje le še finska družba Left Foot Company, vendar samo navadne, športnih nič. Nekaj tovrstnih poskusov so naredili še v Adidasu. In to je, koliko mi vemo, na svetu vse,« je dodal Aleš Jurca.
Tomaž Švagelj