Nedeljski dnevnik - Franci Horvat: Med bisere posočja zagtovo sodi dolina Lepene. Na malem prostoru je toliko lepot, da si jih popotnik težko ogleda v enem tednu
Ledeniška dolina je dolga pet kilometrov in jo obdajajo vrhovi, kot so Črni vrh, Kaluder, Lemež, Lipnik in Hudi vrh. V zatrepu Lepene je postavljen dom dr. Klementa Juga, do koder je speljana asfaltna cesta.
Planinska postojanka je dobila ime po znanem alpinistu in filozofu, ki se je smrtno ponesrečil leta 1924 v severni triglavski steni. V razmeroma širokem dnu doline se nahaja več domačij in počitniških hišic, malce višje pa okoli sto metrov visok dolinski prag deli dolino v spodnji in zgornji del.
Čudovita korita
Lepenjica, ki teče po njej, ima močan kraški izvir pod steno Malega Lemeža. Njena voda dokaj hitro ponikne v meliščih in ponovno privre na površje šele pod dolinskim skokom nad pritokom Šumnikom, ki priteče izpod planine Zagreben. Potok Šumnik je v spodnjem delu izdolbel čudovita korita, ki si jih velja ogledati, saj energija slapov in tolmunov ugodno vpliva na človekovo počutje. Nekateri pravijo, da celo blaži bolečine. Omeniti velja, da je pri izlivu Lepenjice v Sočo veliko prodišče; tu raste lapuh, ki mu domačini pravijo »lepenje« - od tod ime potoku in dolini. Na meliščih, ki se nahajajo v zatrepu doline, je zanimiv endemit Julijskih Alp - ozkolistna preobjeda. Zanjo je značilno, da se nahaja na krnskem bohinjskem delu. Za drugo vegetacijo lahko zapišemo, da v spodnji Lepeni rastejo gaber, breza, oreh, leska, topol, vrba. Sklenjen bukov gozd je na prisojnih pobočjih na koncu Lepene in pod planino Zagreben, smrekov gozd pa na Črnem vrhu in v dnu Zgornje Lepene.
Dolina se nahaja na potresnem območju, kjer je leta 1998 hud potres povzročil veliko gmotno škodo. Poškodovane niso bile le hiše v dolini Lepene, temveč na celotnem Bovškem, Kobariškem in Tolminskem. V gorah je bilo opaziti več skalnih podorov, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti. Zaradi izjemne moči, ki ga je potres imel, so ga čutili prebivalci po celi Sloveniji in v sosednjih državah (Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Italija). Občutljivi seizmografi so v prvih dvajsetih urah po potresu zabeležili kar 400 popotresnih sunkov. Žarišče potresa se je nahajalo med dolino Lepene in Krnskim pogorjem, njegova magnituda pa je znašala 5,6 oziroma, največji učinki so bili med 7. in 8. stopnjo po EMS.
Šarm stare arhitekture
Za dolino so značilne hiše, ki so zgrajene v bovškem alpskem slogu. Na začetku se nahaja hotelsko naselje Pristava Lepene, kjer omenjeni tip hiš združuje šarm stare arhitekture in udobje sodobnega življenjskega sloga. Poleg prenočišč imate na voljo jahanje, tenis, ribolov, gorsko kolesarjenje in pohodništvo. Prav slednje nudi obilo poti, pri čemer sodi obisk Krnskega jezera in Krna med najlepše. Največje visokogorsko jezero leži na višini 1395 metrov in je 380 metrov dolgo, do 150 metrov široko in 18 metrov globoko. Med obema vojnama so vanj prinesli dve vrsti rib, zlatovčice in pisančke. Kot posebnost velja zapisati, da prav pisančki zaradi pomanjkanja hrane prežijo na vsak priboljšek, ki ga vržejo v vodo obiskovalci. Zanimiv je občutek, ko se ti komaj sedem centimetrov dolge ribice lotijo dlak in kože na naših nogah, kadar se kljub dokaj hladni vodi opogumimo in stopimo vanjo.
Krnsko področje je zanimivo tudi zaradi ostankov iz prve svetovne vojne. Čeprav je minilo že skoraj sto let, v okolici Krna še vedno lahko naletite na zarjavelo bodečo žico, strelske jarke in napol podrte bunkerje in mulatjere.
Za konec še nekaj geoloških zanimivosti. Za dolino je značilno, da so zelo prisotni morenski in prodni sedimenti, med katerimi so prod, pesek, grušč in morenski drobir. Lepena je znana, da ima drobnejši prod, kot je ob Soči in da je v koncu doline ohranjeno morensko gradivo večjem obsegu kot v sosednji dolini potoka Vrsnik. Vzroke je treba iskati pri ledeniku, ki se je nahajal v območju Krnskega jezera (veliko napajališče).
V sredogorju se nahaja strmina, ki ima od 30 do 32 stopinj naklona, kar je dovolj, da se lahko obdrži prst, čeprav gre za skalnato podlago.
V visokogorje štejemo predele, ki so nad gozdno mejo. Podnebna meja je bila nekoč na okoli 1700metrih, sedaj pa je precej nižje. Tukaj vladata skalovje in alpska trava.
Podnebne razmere na omenjenem predelu sodijo med zelo pestre, saj prejmejo skoraj največ padavin v Sloveniji.
Če upoštevamo slabo kakovost zemljišč za kmetijsko izkoriščanje, lahko ugotovimo, da posestna struktura nobenemu kmetu ne dovoljuje dostojnega standarda, če bi želel živeti samo od zemlje. Razumljivo je, da delež kmetijcev pada.
Dolina Lepene kar kliče, da jo obiščemo in spoznamo; zagotovo vas ne bo razočarala.