Dnevnik, 04.02.2004 - Dominik Skumavec: Kavkaz: Za alpiniste je zanimiva zahodna stran, dostopnejši pa je s severa ali juga
Kavkaz
Raj za vse ljubitelje gora
Za alpiniste je zanimiva zahodna stran, dostopnejši pa je s severa ali juga
Tudi nemirni severni Kavkaz ima svoje mirne in prijazne strani. Le malo stran od razdejane Čečenije leži avtonomna Kabardino-Balkarska republika, raj za alpiniste in ostale ljubitelje gora. V tej ruski republiki stoji mogočni Elbrus (5650 metrov), najvišja gora Evrope. Pod njegovo vznožje se iz ruskih step pripeljemo po 100 kilometrov dolgi dolini Baksan.
Elbrus je še ne povsem ugasli vulkan, 1000 metrov višji od vseh sosednjih gora. Leži severno od glavnega grebena Kavkaza in je povsem drugačen od sosednjih gora. Vrhunskim alpinistom je zanimiva njegova zahodna stran, s severa ali z juga pa je dokaj lahko dostopen celo "navadnim planincem". Z njegovih pobočij se nam ob lepem vremenu odpirajo pogledi na številne čudovite ostre vrhove osrednjega Kavkaza...
Elbrus ni niti pretirano daleč niti ni pretirano drag. Če bi letalo, ki leti enkrat na teden iz Münchna, namesto opoldne vzletelo zgodaj zjutraj in če bi uradniki na letališču v Mineralnih vodah delali malo hitreje, bi lahko na Elbrusu z višine približno 4000 metrov smučali še istega dne. Iz vasi Terskol v zatrepu doline Baksan se lahko z zastarelimi žičnicami povzpnemo do višine 3800 metrov. Naš osnovni cilj ni bil Elbrus, temveč drugi manj znani vrhovi osrednjega Kavkaza. Nad dolinama Adylsu in Adyrsu se dvigujejo slikovite gore, ko so visoke okoli 4000 metrov. Nekatere od njih so idealne za turno smučarje, spet druge so skoraj nepristopne. Zelo lepa gora, na katero smo se povzpeli po ledeni plezalni smeri v severni steni, je Djantugan (3996 metrov), ki stoji na glavnem grebenu Kavkaza na meji med Rusijo in Gruzijo. Med sicer prijetnim, za alpiniste ne pretirano zahtevnim plezanjem na vrh nam je strah v kosti nagnalo bobnenje podirajočih se serakov, ki so se rušili s sosednje Baškare (4250 metrov) na ledenik pod njeno severno steno. Vrhovi v glavnem grebenu in severno od njega imajo večinoma balkarska imena, vrhovi na stranskih verigah južno od glavnega grebena pa svanetska. Balkarci so turško govoreči gorski narod, ki naseljuje doline na severni strani osrednjega Kavkaza. Po tradiciji so pastirji, živinorejci in trgovci.
Balkarci, tradicionalno strpni do drugih narodov, so sunitski muslimani, Svaneti pa so indoevropsko gorsko pleme. Živijo na južni strani glavnega grebena v Gruziji. Skupaj s sorodnimi etničnimi skupinami so del gruzinskega naroda. Svaneti so starodavni prebivalci Kavkaza, od nekdaj znani roparji in tatovi živine, po veroizpovedi so pravoslavni kristjani. Najbolj slavna svanetska gora je strah zbujajoča Ušba (4710 metrov), ki jo alpinisti uvrščajo med najpomembnejše gore na svetu, na žalost tudi zaradi krvnega davka, ki ga gora pobira med njimi. Balkarci imajo poleg Elbrusa kot najvišjega v Evropi še Bezengijsko severno steno, ki je pravi alpinistični biser Kavkaza. Glavni vrhovi, ki sestavljajo orjaški zid, so visoki od 4800 metrov do 5100 metrov. Najbolj znani klasični vzponi so v Škari (5100 metrov), posebno mesto med vzponi v ostenju pa ima prečenje celotne stene. V preteklosti je sovjetski alpinist, ki mu je uspelo prečiti celotno steno, dobil naziv mojster športov in z njim seveda številne ugodnosti. Ta stena pa še zdaleč ni edini mikavni alpinistični cilj nad ledenikom Bezengi, v Severnem masivu so vrhovi še višji in stene prav tako mogočne. V rajonu Bezengi stoji šest od osmih pettisočakov, kar jih je na Kavkazu.
Balkarci slovijo, kot so svoj čas pri nas sloveli prebivalci Trente. Svojih gora se ne bojijo. Iz njihovih vrst je zraslo veliko alpinistov, gorskih reševalcev in vodnikov. Eden takih je oskrbnik alpinistične baze Bezengi Adlby, gostoljuben orjak in vrhunski alpinist. Obiskovalce bezengijskih gora Adlby vselej opozori na vsa nevarna mesta v gorah in na prostranih ledenikih pod njimi.
Dominik Skumavec