Oblaki poskrbe za manj razgledov.
Pripeljem na parkirišče v Prtovčah in glej ga zlomka, obvezno plačilo parkirnine. Nimam telefona in plačilo ni mogoče drugače izvesti. Na srečo mi voznik avtobusa priskoči na pomoč, napiše sporočilo, izvrši plačilo in me tako reši ene skrbi. Hvala.
Pomirjen pričnem s hojo in grem mimo hiš na kolovoz, ki se vzpenja in me vodi mimo nekaj studencev do sedla Povden pod Grebel vrhom. Sonce prijetno greje, a v daljavi nad Prtovčem se že zbirajo oblaki. Stopim v gozd in se vzpenjam po stezicah. Višje se odpre prvi pogled na skalovje Ratitovca in že sem na serpentinah. Višje, na planem, uzrem prvo novejšo pletenico, še višje jih je še nekaj. Pogled na Porezen in Črno prst razkrije meglice, ki se plazijo iz doline po pobočjih gora. Še nekaj serpentin naredim in sem na vršnjem pobočju, kjer me pričaka hladen veter in hipoma sem v toplejših oblačilih. Nekoliko višje zagledam Krekovo kočo in okoli nje kopico mladine, ki se že odpravlja v dolino.
Stopim mimo koče navzdol ob pogledu na polna zbiralnika deževnice in pričnem vzpon po pobočju proti najvišjemu vrhu Ratitovca. Ko se ozrem, vidim, da so oblaki oplazili Gladki vrh in modrino neba zamenjuje sivina oblakov. Grebensko pot zapustim in se povzpnem na vrh Altemavra, kjer je trojica, ki po fotografiranju nadaljuje pot proti Kremantu.
Ko naredim nekaj fotografij, razgleda ni veliko, se vrnem po grebenu nazaj, sestopim in nato se vzpnem na Gladki vrh, ki je pod sivino oblakov. Pogled na Kosmati vrh je bolj obetaven, saj je obsijan s soncem in tja me poneso moje noge. Hitro grem po pobočju navzdol ob žični ograji, prečim pas gozda in dosežem Vratca, kjer je stičišče poti z Razorja, planin Pečana in Klom ter stezica, po kateri grem mimo ostanka bunkerja do gozdne ceste. Izberem najbolj desni kolovoz in še pred njegovim koncem ga zapustim in hodim med vrtačami, da nato stopim na pobočje, po katerem se povzpnem na Kosmati vrh. Razgleda tudi tu ni pretirano veliko, le sem ter tja je viden kakšnen vrh Julijcev in Karavank. Sedem in si privoščim okrepčilo, pogledujem na nebo in čakam, da skozi okno oblakov posije sonce. Končno nekaj toplih sončnih žarkov obsije vrh in vse je lepše, medtem ko ostali greben Ratitovca ostaja v senci oblakov.
Z vrha sestopim po zahodnem pobočju, spodaj dosežem Vratca in se spustim na ravnico Razor, kjer je korito napajalnika polno vode. Mimo mene kot blisk gre gorski tekač, ko stopam po kamnih poti, ki vodi v gozd pod južnim pobočjem Kosmatega vrha. V gozdu kmalu pot zamenjam za kolovoz in cesto, dosežem odcep za lovsko kočo, a grem naprej po stezi, ki me popelje po strmini nazaj v Prtovč.
Pohodna oprema roma v prtljažnik, sedem za volan in izpod oblačnega neba odpeljem v sončno dolino na poti proti domu.