Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Razgledna tura

Gorenjski glas - Jelena Justin: Mokrica (1853 m) - Kompotela (1989 m) - Vrh Korena (1999 m) - Zvoh (1971 m) - Razgledni vrhovi na hrbtni strani Krvavca. Večinoma travnati vrhovi, prekriti z rušjem, so idilični razgledniki na verigo Kamniško-Savinjskih Alp. Tura, kjer se bomo vzpenjali, pa spuščali in spet vzpenjali ...

Krvavec je ljubiteljem belih strmin dobro znano smučišče, po drugi strani pa se v njegovi okolici skrivajo številne dobro označene planinske poti, ki nas pripeljejo na čudovite razglednike. Po mojem mnenju je idilična jesenska tura, če se s Kriške planine povzpnemo do Kompotele, se spustimo do Mokrice, vrnemo nazaj, se vzpnemo še na Vrh Korena ter preko Ježa stopimo na Zvoh, od koder se vrnemo na izhodišče. Gremo? Pa pojdimo!

Na Kriško planino pod Krvavcem se bomo zapeljali z avtomobilom. V vasi Grad pri Cerkljah zavijemo desno proti Sv. Ambrožu. Po približno dveh kilometrih ceste zavijemo levo proti Ambrožu oz. proti Krvavcu. Čaka nas približno 10 kilometrov ovinkaste, asfaltirane ceste, ki nas pripelje do parkirišča pred rampo, kjer se po novem plača 5 evrov, če se hočemo zapeljati do zgornje postaje gondole.

Markacije nas usmerijo na travnato pobočje, na vrhu katerega nadaljujemo po kolovozni cesti do Kriške planine, kjer je v času smučarske sezone delujoča dvoseda do Doma na Krvavcu in dve vlečnici Kriška planina. Nadaljujemo pod umetno narejenim podhodom ob ograji. Počasi se začnemo vzpenjati, vmes tudi malenkost izgubimo na višini, potem pa prečimo vzhodno pobočje Krvavca. Kmalu smo v travnati dolini, začetku planine Kóren. Pot nas pelje mimo planšarskega stanu in se začne strmeje vzpenjati. Pridobimo približno 300 višinskih metrov, ko pridemo na razpotje. Levo gre pot na Vrh Korena, mi nadaljujemo desno proti Kompoteli. Skoraj do vrha Kompotele se vzpenjamo čez travnato pobočje, kjer so številne manjše vrtače in brezna. Tik pod vrhom Kompotele zavijemo desno, sestopimo 150 metrov in se po mestoma izpostavljenem grebenu sprehodimo do Mokrice, stranskega pomola. Gledamo v dolino Kamniške Bistrice in v Kalce pod Kalškim grebenom. Pred nami se razprostre veriga Kamniško-Savinjskih Alp: od Kočne in Grintovca, preko Dolgega hrbta, Štruce, Skute, Rink, preko Turske gore, Brane, Kamniškega sedla do Planjave in Ojstrice. Vidimo vse neoznačene poti, ki iz doline vodijo proti Skuti. Greben Zeleniških špic je od tod videti povsem drugače.

Z Mokrice se povzpnemo nazaj na Kompotelo, od koder nadaljujemo v smeri markacij proti Vrhu Korena. Celotno pot imamo Kamniško-Savinjske Alpe kot na dlani. Ko stojimo na Vrhu Korena, imamo noge na višini 1999 m, glava pa je že prek 2000 m.

Z Vrha Korena nadaljujemo pot proti Krvavcu. Čaka nas grebenska pot čez Ježa, ki je tehnično najzahtevnejši del naše poti. Na desni strani se nam odpira razgled na planino Dolga njiva. Pot je mestoma kar malce zračna, krušljiva, zato previdno. Sledi zavarovani del poti. Jeklenica nas popelje v škrbino, nato pa nas vodi še čez krušljiv kamin. Ko smo na dnu kamina, nas pot vodi mimo skale, nato pa sledi strm vzpon. Dosežemo manjšo vrtačo, kjer je pravi gorski travnik. Ograjo na vrhu Zvoha že vidimo pred seboj. Še nekaj minut in že prestopimo ograjo, žigosamo našo beležko in mimo akumulacijskega jezera začnemo sestopati proti Domu na Krvavcu. Pri kapeli zavijemo levo, gremo mimo koče Gorsko reševalne zveze in začnemo sestop do Kriške planine.

Kratek počitek Pr' Florjanu, potem pa še sestop do jeklenega konjička.

Nadmorska višina: max. 1999
Višinska razlika: skupaj pribl. 1000 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 zvezdice (eno mesto 5 zvezdic)

Jelena Justin

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Razgledna tura"

Igor Pavlič,

Meni je najlepši dostop iz "zatrepa" Korošice, Markove ravni, kjer parkiramo (ok. 1000 m ali malo manj). Če so pozimi in spomladi dobre razmere, od spodaj vodi neka simpatična grapa, primerna za vzpon in sestop, v kopnem pa je prijetna steza! Nisem pa tam bil že precej časa, tako da ne vem niti v kakšnem stanju je cesta od spodnje postaje žičnice na Veliko planino dalje. Sta pa do odcepa poti dve možnosti, ena je bolj strma in krajša, druga pa malo daljša!


France Malešič,

Naj ob tem vabljivem članku omenim, da je popolno ime Veliki Zvoh. Doslej ni bilo nobenega razloga, da bi se to poimenovanje skrajšalo samo na Zvoh. Takšnega poimenovanja se nekdaj ni branil celo sam Veliki Triglav.

Na poti s Kriške planine velja omeniti Huda vrata, prvi težavnejši prehod, pri katerem je potrebno malo več pazljivosti.

Srečno še naprej

France

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46167

Novosti