Primorski dnevnik: Trst, Narodni dom - Žarko Rovšček predstavil knjigo Živim v besedi
Avtorjevo izvajanje dopolnila zgodovinar Aleksej Kalc in Jelinčičev sin Duško.
Poslanstvo knjig je približati nekdanje težko življenje ljudi današnjim rodovom, meni Žarko Rovšček, ki je svojo strastno ljubezen do zgodovine usmeril v premalo poznan lik iz naše preteklosti, v primorskega rodoljuba, tigrovca in publicista Zorka Jelinčiča. Njemu je posvetil spet novo knjigo - obširen pregled njegovih izbranih del Živim v besedi, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in so jo tržaškim bralcem predstavili v sredo v razstavni dvorani Narodnega doma. »Jelinčičeva pisana in natisnjena beseda je svojevrsten dokument njegovega časa in prizadevanj, vpetih v boj primorskih ljudi za obstoj na svoji zemlji,« pravi Rovšček, ki je med drugim avtor zbornika, urejene Jelinčičeve bibliografije Nad prezrtjem in mitom ter zbirke Jelinčičeve jetniške korespondence s svojci, prijatelji in znanci Pod rdečim svinčnikom, ki sega v intimo človeka, ni povezana z orožjem, pač pa z besedo.
Za nazorni pregled polpreteklega dogajanja je uvodoma poskrbel zgodovinar Aleksej Kalc, ki je prikazal revolucionarne ideje mladih rodoljubov, ki so se po prvi svetovni vojni upirali italijanski državi in fašistični oblasti, za obrambo narodnih pravic slovenske in hrvaške skupnosti pred sovražnim režimom, ki je posegal v prostor, da bi ga spremenil in pretopil v italijanstvo ter izbrisal tisočletne kulturne in narodne sledove.
Mladi Slovenci, ki so tu živeli, so skušali kljubovati pritisku. Mnogi so izbrali ilegalo: leta 1927 je nastala organizacija TIGR in Jelinčič je bil med njenimi ustanovitelji, kot velik duhovni in idejni vodja, ki je svojo angažiranost drago plačal, saj je bil namreč med tistimi, ki je v tridesetih letih doživel konfinacijo in zapor. Čas »nesvobode« je trajal celih 13 let, dokler ni razpadla Italija in se je Jelinčič pridružil NOB. »Bil je ena vodilnih figur na več področjih. Razgledan in učen človek, intelektualec. Sodeloval je s časopisi Borba in njegovim naslednikom Svoboda, ustvarjal je literaturo, ki se je tajno širila in napovedovala program boja, bodrila primorske Slovence in jim kazala pot k zmagi nad nacifašizmom.«
Da je bila Jelinčičeva pot široka in tematsko zelo bogata, pričajo dejstva, da je po drugi svetovni vojni postavil na noge Odsek za zgodovino, kjer je zbiral gradivo o zgodovini Slovencev na tem območju. Njegova zanimanja pa so segala še dlje do arhivistike in arheologije, neznansko je ljubil naravo, to ljubezen pa je izkazoval na planinskih pohodih in v alpinističnem delovanju. Bil je avtor prvega toponomastičnega zemljevida tržaškega ozemlja, posvečal se je etnologiji, jezikoslovju in sociologiji. »Bil je skratka poliedrična figura, ki je zapustila veliko idejno in intelektualno dediščino.«
»Živim v besedi je že četrto delo posvečeno mojemu očetu, delo, ki je potrebovalo največ časa, da je fermentiralo, saj se o njem govori že več kot 30 let,« je ocenil Zorkov sin Dušan. Knjiga je razdeljena po sklopih in zaobjema obdobje od leta 1920 do 1965, ko je njegov oče umrl; posveča se več argumentom, od bratenja s Klementom Jugom do člankov iz ječe in konfinacije, teoretiziranja o nastanku organizacije TIGR in njegovega kulturnega poslanstva ter ponuja poglobljen in raznolik pregled polpretekle in sodobne zgodovine iz prve roke.
Ob vsaki izdaji prihaja na dan nekaj novega, pravi Rovšček, ki je s publikacijo Živim v besedi skušal predstaviti Jelinčičevo večplastno dušo. V delu sega od spisov o gorništvu, ki mu je v zaporu vlivalo volje za preživetje, mimo razmišljanj o težkem povojnem obdobju na Tržaškem, do kulturnih vprašanj, slikarstva (družil se je z umetniki, pisal je kritike o razstavah) in domoznanskih tem. (sas)