Delo, Iz naših krajev: ... Kamniško-Savinjske Alpe - Od nasprotovanja do podpore
Večji lastniki zemljišč in Nadškofija Ljubljana proti ustanovitvi regijskega parka, kamniški občinski svet ga podpira – Preddvorčani ustavili vse postopke – Ministrstvo za okolje in prostor bo analiziralo pripombe
Kranj – Občina Preddvor je zaradi odklonilnega stališča občanov in lastnikov zemljišč odstopila od vseh postopkov ustanavljanja regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe (KSA). Tak sklep je na predlog župana Mirana Zadnikarja pred kratkim po burni razpravi sprejel občinski svet. Ali to pomeni, da po petih letih, odkar je država predlagala širitev že zavarovanih območij Jezerskega, Kamnika, Luč, Preddvora in Solčave v skupni velikosti 24.900 hektarov s 610 stalnimi prebivalci v regijski park, tega sploh ne bo?
V vseh petih občinah so imeli septembra in oktobra javne obravnave, namenjene informacijam in pojasnilom o vključevanju v park. V Preddvoru so občani tarnali nad vsiljenim območjem Nature 2000 in težavami z državnimi službami, pristojnimi za izdajanje soglasij k posameznim ukrepom. Negativne pripombe lastnikov zemljišč in prebivalcev znotraj in zunaj predlagane meje parka ter krajevnih odborov in agrarne skupnosti Bašelj so, kakor je povedal direktor občinske uprave Marko Bohinec, konec oktobra kar »deževale« na naslov občine Preddvor. Po predlogu bi bilo sicer 74,9 odstotka občine Preddvor v parku, občina pa zavzema 24,7 odstotka celotnega območja parka.
Na Jezerskem bi od skupaj 6800 hektarov zemljišč v park prešlo 800 hektarov. To je nerodovitna zemlja, na tem območju pa je tudi slap Čedca, ki je bil do lanskega podora med najvišjimi slovenskimi slapovi. »Če v parku ne bo ljudi in mu lastniki nasprotujejo, vse skupaj nima nobenega smisla. V dveh mesecih na občino nismo dobili nobene pobude o parku, o njem pa smo večkrat razpravljali v občinskem svetu. Drugega novembra pa sem prejel dopis nekega lastnika, da je odločno proti,« je povedal jezerjanski župan Milan Kocjan.
Suzana Zupanc Hrastar z ministrstva za okolje in prostor je na vprašanje, ali je mogoče ustanoviti regijski park tudi brez Preddvora, odgovorila, da bodo najprej proučili pripombe in ugotovili, ali je možen konsenz. »Verjamemo, da je to priložnost in si želimo konsenz,« je dejala. Občine parka v ustanavljanju so bile skupaj s podjetjem Logarska dolina, d. o. o., uspešne že pri dveh razpisih Interreg, in sicer so s 136.512 evri leta 2006 in 2007 izdelali analize, izhodišča in študije, informativno gradivo, izvedli nekaj gradbenih del in izobraževanj. Prav tako je že odobreno tudi pol milijona evrov, ki bodo nakazani predvidoma maja prihodnje leto. Suzana Zupanc Hrastar je pojasnila, da imajo zadnja tri leta s podjetjem Logarska dolina podpisano pogodbo za koordinacijo projekta ustanovitve regijskega parka z nalogami komunikacije z javnostjo, sodelovanja pri pripravi uredbe, razvoja dejavnosti v parku, priprave osnutka načrta upravljanja, za katere je namenjeno manj kot 300.000 evrov. Za regijski park pričakujejo dvakrat več evropskega denarja, kakor smo ga v tem času namenili iz državnega proračuna, je še povedala.
Prevladujejo naj prednosti
Domačinom je treba predstaviti predvsem prednosti življenja v regijskem parku. »Prihodnjega upravljavca pozivamo, naj dopolni prednosti parka in opredeli tudi odškodnine,« je dejal župan Luč Ciril Rosc. V občini Luče je predvideno več kot 80 odstotkov površine parka, in sicer predvsem visokogorska in nenaseljena območja v lasti ljubljanske nadškofije.
Nadškofija je občinam že sporočila svoje odklonilno stališče. Generalni vikar nadškofije Janez Oberstar je pismu, dolgem šest strani, navedel, da ustanovitev parka ne izvira iz želje po ohranitvi prvobitne narave, predlagatelj ne navaja razlogov za ustanovitev, lokalno prebivalstvo projekta ne podpira, obseg ožjega in širšega varstvenega območja ni skladen z določili zakona o ohranjanju narave, finančne posledice pa niso predvidene. Ustanovitev v takšnih razmerah bi po njegovem pomenila, da je park tujek v lokalnem okolju in umetno postavlja stroge omejitve glede dopustnih dejavnosti, posegov in razvoja, nujno bo treba pripraviti tudi osnutek načrta upravljanja.
Strah pred posegi države v lastnino
Solčavani so se o ustanovitvi regijskega parka prejšnji teden pogovarjali kar trikrat, toda ostaja občutek, da prebivalci ne razumejo smisla njegove ustanovitve. »Zadeva se je kar dolgo pripravljala, a o njej ljudje doslej še niso veliko razmišljali. Bolj ko se projekt konkretizira, bolj domačine zanima, kakšna bo njihova prihodnost,« je povedal solčavski župan Alojz Lipnik. Poudaril je, da zlasti veliki lastniki niso naklonjeni zamisli in da je veliko nezaupanja. Na Solčavskem bo regijski park KSA zajel celotno območje sedanjega krajinskega parka Logarska dolina, vključno z Robanovim kotom, ki obsega poseljena območja. Če bo država hotela nadaljevati projekt, ne bo smela hiteti, sicer parka, v katerem morajo imeti skupni interes kmetje in država, ne bo mogoče ustanoviti. Občina Solčava bo morala prostorske načrte prilagoditi parku. »Okoljskemu ministrstvu sporočamo, naj uredbo pripravi v konkretnejši obliki, predvsem pa naj se njegovi predstavniki večkrat pogovarjajo s tukajšnjimi prebivalci, ki se predvsem bojijo omejitev, le stežka pa prepoznajo prednosti,« je poudaril župan, ki je prepričan, da je takšna usmeritev za njihove kraje edina mogoča.
»Nekateri še ne razumejo zasebne lastnine«
Kamniški občinski svet soglasno podpira ustanovitev parka, s pripombo, da je treba sprejeti poseben zakon, in ne le uredbo. Njihov pogoj je tudi, da je treba dovoliti razvoj parka skladno z občinskimi prostorskimi akti. Povsem na nasprotnem bregu je Meščanska korporacija Kamnik z izrazito odklonilnim stališčem. Po besedah Toneta Steleta, podpredsednika te agrarne skupnosti, so v predlogu osnutka ugotovili, da ni bila upoštevana niti ena od njihovih pripomb in da bi bili pri upravljanju kot lastniki povsem izključeni. Zato nasprotujejo takšni organiziranosti, saj se po Steletovem mnenju le podvajajo birokratski postopki. Če bo park ustanovljen pod predlaganimi pogoji, bo ta agrarna skupnost, ki ima sicer v lasti 5000 hektarov zemljišč, ustanovitev spodbijala na upravnem sodišču in zahtevala zaščito ustavno zagotovljenih lastniških pravic. Stele je še dodal, da se tudi v tem primeru kaže, da Slovenci prostor še vedno dojemamo kot javno dobro, in ne kot zasebno lastnino.
V Logarski dolini zavračajo očitke o zasebnih interesih
V Nadškofiji Ljubljana zatrjujejo, da dejavnosti za oblikovanje regijskega parka ne temeljijo na pobudah petih občin, temveč na sedanjem Krajinskem parku Logarska dolina (KPLD) in zasebnih interesih. Direktor KPLD Avgust Lenar je odločno zavrnil očitke. Pojasnil je, da so leta 2004 obudili že desetletja stara razmišljanja o ustanovitvi parka, KPLD pa je v okviru naloge Prihodnost KSA v sodelovanju z občino Solčava predstavil zamisel drugim štirim občinam. Predstavniki občin so pobudo sprejeli in leta 2004 podpisali pismo o nameri, konec leta 2005 pa z ministrstvo za okolje in prostor (MOP) še sporazum o ustanovitvi. »KPLD nastopa kot koordinator med MOP in občinami. Že od začetka zagovarjamo osnovno načelo ustanavljanja – da mora imeti park, če bo ustanovljen, poleg naravovarstvene tudi razvojno funkcijo ter da mora delovati v tesnem sodelovanju s prebivalstvom. Mejo parka – samo kot predlog za javno razpravo – so na svojem območju, poleg strokovnih podlag, ki jih je pripravil zavod za varstvo narave, predlagale občine tudi na podlagi prvih odzivov prebivalstva. To ni stvar zasebnega značaja, temveč pomembno javno vprašanje o razvoju tega območja, ljudem pa bi morali dovoliti razpravo o tem,« je razložil Lenar.
Marjana Hanc, Primož Škerl, Karolina Vrtačnik