Dušan Škodič 08.11.2009 12:55 9790 0

Razširjenost gamsa, muflona in kozoroga v Sloveniji

Revija Lovec: Kakšna je pravzaprav populacija naših gorskih parkljarjev?

Bolj ali manj sklenjeno populacijsko območje gamsa zajema predvsem alpski in predalpski svet, kjer so tudi njegove populacijske gostote največje. Razlog, da je gams tod najpogostejši, velja najbrž iskati v habitatnih danostih. To so namreč pretežno težko dostopna, skalovita območja, ki gamsu nudijo varnostno kritje, kar mu omogoča tekmovalno prednost pred drugimi parkljarji. Zunaj teh površin se gams v glavnem pojavlja v izrazito otoških populacijah, ki so značilne za osrednji in vzhodni del države ter dinarski svet južne Slovenije. Celotno območje razširjenosti zavzema 22 % površine države. Tudi lokacije posamičnih odvzemov zunaj populacijskih območij se praviloma ne pojavljajo daleč od tega območja.

Gamsi; Foto M. Rovšček

Pri nas med tujerodnimi vrstami prostoživečih parkljarjev prednjači muflon. Povprečni letni odvzem te vrste je v prejšnjem 5-letnem obdobju znašal okrog 700 glav. Bolj ali manj izolirane otoške populacije divjadi te vrste so tudi zdaj precej ozko vezane na mesta naselitev, ki so se dogajale v 50-ih, 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja (LIČER, 1999). Posamične lokacije odstrelov na večji oddaljenosti od obarvanih populacijskih območij, ki zavzemajo 6 % površine Slovenije, praviloma izhajajo iz podatkov o odstrelu odvzema v oborah.

Alpski kozorog je naša najredkeje zastopana vrsta prostoživečega visokogorskega parkljarja. Povprečni letni odvzem v obravnavanem obdobju znaša 17 glav, površina obarvanega območja razširjenosti pa zajema komaj 1 % Slovenije. Iz slike je razvidno, da lahko razlikujemo med dvema oddaljenima populacijskima območjema s kozorogom: Julijske Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe. Ob tem je treba spomniti na že omenjeno pomanjkljivost naše metode. V osrednji coni Triglavskega narodnega parka se opravlja samo t. i. »sanitarni« odstrel, ker pa je odstrel v skupnem odvzemu na splošno največji delež, so dejanske gostote v tem primeru podcenjene. Ta pomanjkljivost se kaže tudi pri prikazu gostot gamsa na istem območju

Matija Stergar
Darko But
Jože Samec
Marko Jonozovič
doc. dr. Klemen Jerina

Celoten članek si lahko preberete v spletni objavi revije ... (PDF)

Revija Lovec; november 2009