PR' JEZER - Klara Žvokelj: ... Grintovčev steber v Korotanu
Letošnjo prvo nedeljo v avgustu, ko se je dan že prevešal v noč, je pred Korotanom najprej zasijala signalna bakla, za njo še tri parafinske, ki so s svetlobo simbolno naznanile začetek odprtja razstave Ujeti ravnovesje: Grintovčev steber.
Zaslišale so se hribovske pesmi ter beseda o avtorici in delu. S poslednjo ognjeno točko večera se je formalni del odprtja prelevil v družabnega, ko so prvi obiskovalci razstave vstopili v prostor in si ob pogostitvi ter med druženjem razstavo ogledali.
Razstava je bila deloma v galerijskem prostoru, kjer si je bilo mogoče ogledati fotografije Primoža Šenka in Alexa Delava v štirih tematskih sklopih projekta, avtoričino instalacijo iz plezalne vrvi ter v projektu uporabljenih čelnih luči, nosilcev za svetilke in starih klinov. Vizualno postavitev so spremljali teksti tako v slovenskem kot v angleškem jeziku. Prebrati si je bilo mogoče tudi elektronska sporočila, ki so razkrivala pereče zakulisje projekta. V predprostoru se je predvajala projekcija uvodnika, kratkega dokumentarnega filma in videov, ki so nastali v sklopu projekta.
SKULPTURA IZ LOKALNE KAMNINE
Projekt se je v praktičnem umetniškem smislu odvijal na dveh vzporednih nivojih, prvi je bil primarno zastavljeno magistrsko delo v obliki skulpture, narejene iz lokalno najdenega kamenja na Pastirski skali. V teoretičnem delu magistrske naloge se s prakso povezujeta koncepta dveh modernih nemških filozofov Simmla ter Diltheyja, ki v diametralno nasprotujočih si pogledih razlagata alpinizmu bistvena fenomena doživetje ter podoživetje. Prvi utemeljuje doživetje kot intenzivno izkustvo, ki je najmočnejše na robu lastnega obstoja in je za človeka tudi najvišje. V alpinizmu je to fenomen, zaradi katerega se alpinist v svoji dejavnosti žene do skrajnosti. Drugi kot človeku najvišje poslanstvo utemeljuje podoživetje kot povezovanje izkustev v večjo celoto, kar po njegovem počnejo zgodovinarji in umetniki. V alpinizmu je ta fenomen izražen v dokumentarno-umetniški dejavnosti, denimo v literaturi. Plezanje te smeri je bilo v tem kontekstu magistrske naloge doživetje, kiparsko udejanjenje slednjega pa materialno podoživetje. Skulptura privzema obliko ti. možica, zgolj s severne strani, s konopljino vrvjo, starimi klini ter s svojim reliefom razkriva skico smeri Grintovčev steber. Omenjeni klini so bili last Jožefa Žvoklja, ki jih je v zlati dobi povojnega alpinizma, ko je smer tudi nastala, v njej uporabljal. S tem delom je bil utemeljen pojem alpinistična umetnost (alpin-art).
Na drugem vzporednem nivoju je potekalo obeležje oz. dogajanje kot poklon prvopristopnikom smeri v ožjem ter alpinistični dediščini v širšem pomenu. S svojo dejavnostjo so se poklonili soustvarjalci sodobne alpinistične scene ekipa SlackAlien, ki je pripravila v Sloveniji drugi najvišji "highline" (hoja po visoko napetem traku) med Grintovcem in Dovško škrbino. "Land-artist" Miha Brinovec je postavljal začasne instalacije na Zgornjih ter Spodnjih ravneh, na Pastirski skali je pod avtoričinim vodstvom in s pomočjo prostovoljcev iz Alpinističnega odseka (AO) Tržič rasla zgoraj omenjena skulptura.
Prostovoljci so postavili linijo parafinskih bakel med Spodnjimi in Zgornjimi ravnmi, udeleženi posamezniki (Uroš Žvokelj, Andraž Šparovec, Majda in Bojan Kovačec) so parafinske bakle postavili po melišču do vstopa v skalni del Grintovčevega stebra ter od izteka slednjega do vrha Grintovca, po samem skalnem delu pa so člani GRS Jezersko namestili 25 čelnih luči in preostanek bakel. Skupna linija je bila dolga tisoč metrov in je vključevala dvesto parafinskih bakel in 25 čelnih LED-svetilk. Ko je padel mrak, je zažarela rdeča signalna bakla, ki je bila znak za začetek osvetlitve. Svetlobna instalacija kot simbol osvetlitve poti, s katero so Jožef Žvokelj, Vinko Grilc in Štefan Lisec že leta 1957 na Jezerskem pustili pomembno sled, je zažarela 23. junija 2018. Svetlobni poklon je sklenil Klemen Jakopin s svojo ognjeno predstavo. Sledil je še kulturni program na Češki koči. S tem je bil utemeljen drugi pojem: novo spomeniško kiparstvo.
Ker je bil Grintovčev steber preplezan avgusta, je sovpadajoče s tem mesecem po 62 letih od prvenstvenega vzpona in po dobrem letu od temu posvečenega projekta Ujeti ravnovesje: Grintovčev steber v Korotanu na Zgornjem Jezerskem simbolno spet zažarelo in bilo do konca meseca v času uradnih ur TlC-a v času razstave mogoče doživeti ali podoživeti dogajanje v Grintovcu. Razstavo sta v sodelovanju s KUD Jezersko pripravila Klara in Uroš Žvokelj.
KLARUŠKA (MAG. KIP. KLARA ŽVOKELJ)