Polet, Anita Drev in Urška Končar - Neprijetna resnica: Tudi Alpska konvencija je. Minister dr. Roko Žarnič: »Cilj slovenskega predsedovanja je približati alpsko konvencijo in alpski prostor ljudem.«
8. avgusta 2010 bo v Mojstrani dan Alpske konvencije, v sklopu katere se bo poleg 10-kilometrskega netekmovalnega ekoteka in pohoda po poteh Triglavskih narodnih pravljic dogajala še vrsta aktivnosti za promocijo kulturne in naravne dediščine Alp in njenih prebivalcev. Mnoge med njimi so primeri dobrih praks uresničevanja Alpske konvencije na terenu.
Alpska konvencija je mednarodna konvencija, sklenjena med osmimi državami Alpskega loka in Evropsko skupnostjo ter pomeni skupno odgovornost in strategijo za sožitje med varovanjem narave in gospodarjenjem z njenimi viri. Njena članica je tudi Slovenija. Nad njenim uresničevanjem pri nas v sodelovanju z drugimi resorji in številnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami bdi ministrstvo za okolje in prostor, katerega minister dr. Roko Žarnič Alpski konvenciji v imenu naše države zdaj tudi predseduje. Ob polovici tega mandata, ki se bo končal marca 2011, smo se z njim pogovarjali o dosedanjih rezultatih predsedovanja, prednostnih nalogah za naprej in o prihodnosti alpskega prostora nasploh.
Spoštovani gospod minister, Slovenija je marca 2009 prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji. Kaj so bili glavni dosežki/rezultati v zadnjem obdobju?
Slovenija je z vodstvom prevzela skrb za promocijo ciljev Alpske konvencije v državah članicah. Predvsem pa veliko časa namenjamo dvigu prepoznavnosti Konvencije in alpskega prostora doma. V tem zadnjem letu smo okrepili tudi sodelovanje z alpskimi občinami. V Sloveniji kar 62 občin v celoti ali delno sodi v območje veljavnosti Alpske konvencije. Tako sem na začetku junija povabil vse župane alpskih občin v Bohinj na pogovor o trajnostnem razvoju v Alpah, s poudarkom na področju prometa in turizma.
Lahko vam omenim tudi enega najbližjih dogodkov, ki je namenjen temu. Gre za rekreativni desetkilometrski tek v dolini Krme, ki ga organiziramo ob dnevu Alpske konvencije, v nedeljo, 8. avgusta, 2010 v Mojstrani. Iskreno vabim vse Poletove bralke in bralce, da se ga udeležite. Ob tej priložnosti pripravljamo tudi številne druge aktivnosti, povezane z Alpsko konvencijo, alpskih prostorom in dejavnostmi, ki se v tem prostoru izvajajo. Najboljši način izvajanja Alpske konvencije je namreč s projekti na lokalni in regionalni ravni.
Kaj pa so prioritete slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji?
Alpska konvencija je za Slovenijo pomemben instrument, ki pomeni okvir za sodelovanje in skupno usmerjanje politike trajnostnega razvoja v alpskem prostoru. Prav zato si je slovensko predsedstvo za vodilo programa predsedovanja postavilo moto »Alpe kot razvojni potencial Evrope«. Kot prvo prioriteto smo si zastavili prilagajanje in preprečevanje podnebnih sprememb v Alpah. Služba Vlade RS za podnebne spremembe prav v okviru tega načrta pripravlja poseben mednarodni projekt na temo ogljične nevtralnosti v Alpah. S tem projektom želimo preveriti in pokazati, kako v pilotnih območjih lahko pripomoremo k doseganju cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov (še posebno CO2) v ozračje.
Druga, za nas zelo pomembna prioriteta je dvig prepoznavnosti Alpske konvencije in spodbujanje njenega izvajanja na lokalni in regionalni ravni. Alpska konvencija je bila namreč sprejeta za ljudi, ki živijo na območju Alp, da bi se jim omogočile kakovostne razmere za delo in bivanje v tem gotovo specifičnem okolju.
Tretja prioriteta pa je spodbujanje regionalnega sodelovanja s poudarkom na povezavi Alpskega in Dinarskega loka ter v tem okviru vodenje procesa priprave tako imenovane Dinarske deklaracije za zagotavljanje trajnostnega razvoja držav Zahodnega Balkana in sosednjih regij.
Ste zadovoljni z dosedanjim potekom predsedovanja oziroma uresničevanjem njegovih ciljev?
Najpomembneje je, da se določila in ukrepi Konvencije približajo ljudem na terenu. Odbor za preverjanje je ugotovil, da pri »pravnem« izvajanju konvencije ni večjih težav. Vse pogodbenice, med njimi tudi Slovenija, izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti. Opažamo namreč, da se ljudje na lokalni in regionalni ravni premalo zavedajo oziroma vedo o potencialih, ki jih imajo Alpska konvencija in protokoli za alpski prostor. Zato smo s CIPRO Slovenija pripravili nabor več kot 20 primerov dobrih praks izvajanja Alpske konvencije v Sloveniji na lokalni ravni. Na tej podlagi bo pripravljen tudi priročnik za izvajanje Alpske konvencije v lokalnem okolju.
Kakšen pa je pomen Alpske konvencije v drugih državah pogodbenicah?
Na mednarodni ravni lahko rečem, da smo pri izvajanju storili kar nekaj pozitivnih korakov naprej. Alpska konvencija je postala zgled tudi za druga gorska območja. Po njenem zgledu se je ustanovila Karpatska konvencija. Kot rečeno, je ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja tudi proces priprave posebne deklaracije in kasneje morda konvencije po zgledu Alpske in Karpatske konvencije za območje Dinaridov. V zvezi s tem načrtujemo na XI. Alpsko konferenco ob koncu slovenskega predsedovanja v začetku marca 2011 na Brdo pri Kranju povabiti tudi vse okoljske ministre z območja Dinaridov.
Ste v predsedovanje Alpski konvenciji pritegnili tudi druge resorje, ki vplivajo na kakovost življenja v Alpah (kot na primer promet, turizem, kmetijstvo)?
Bistveno nalogo pri izvajanju ima Medresorska koordinacijska skupina, ki jo je Vlada RS imenovala ob ratifikaciji pogodbe in v kateri sodelujejo vsa resorno pristojna ministrstva od prometa, kulture, regionalnega razvoja, gospodarstva, kmetijstva itd. Ta skupina od prevzema predsedovanja deluje aktivneje kot sicer, za boljše in učinkovitejše izvajanje Alpske konvencije v prihodnje pa bo treba to delo še okrepiti, tako da bo izvajanje Alpske konvencije in protokolov kot del pravnega reda Slovenije postalo tudi del rednih nalog ter programov in projektov v vseh pristojnih resorjih.
Ali občine v alpskem prostoru sploh vidijo Alpsko konvencijo kot priložnost?
Omenil sem že, da se Alpska konvencija najbolje izvaja prek projektov na lokalni in regionalni ravni. Za te projekte pa je mogoče pridobiti finančna sredstva Evropske unije. Občine lahko podprejo številne programe, ki bi jih sicer težko izpeljale, s podporo sredstev EU. Zato občinam in tudi drugim deležnikom, ki so oziroma delujejo v tem območju, svetujem, da se vključujejo v mednarodne povezave in aktivno sodelujejo v iskanju in priprav skupnih tovrstnih projektov. Obstajajo številne pobude ter organizacije in združenja, ki so veliko pripomogli k boljšemu izvajanju Alpske konvencije in njenih protokolov na lokalni in regionalni ravni. Tu bi omenil omrežje občin »Povezanost v Alpah« in »Mrežo zavarovanih območij v Alpah« (ALPARC).
Gospod minister, kako gledate na težnje, da bi v tem prostoru omogočili asfaltirane ceste, ki se vzpenjajo visoko v gore, da bi pozidali te prelepe alpske kotičke in še bi lahko naštevali primere, ki pa morda niso ravno »dobra praksa«?
Alpska konvencija uvaja določene zahteve in standarde ravnanja v alpskem prostoru, s čimer naj bi se zagotavljali pogoji za trajnostni razvoj v tem prostoru. Glede na to, da gre za ranljiv prostor, ki je bogat z naravnimi viri in dediščino, mora biti umeščanje prostorskih ureditev in drugo poseganje v prostor še posebno premišljeno in racionalno.
Drži, da se o Alpski konvenciji pogosto širijo predvsem negativne novice, češ da zaradi Alpske konvencije in njenih protokolov ni mogoče več graditi cest, vlečnic ipd., vendar pa Alpska konvencija ni le omejitev oziroma prepoved. Protokoli in drugi pravni teksti znotraj Alpske konvencije ponujajo številne različne možnosti za razvoj alpskega območja, predvsem na področju okolju prijaznega turizma (povezave med kmetijstvom in turizmom), obnovljivih virov energije (izkoriščanje sončne energije in biomase) in trajnostne mobilnosti (krepitev javnega prevoza).
Naša naloga v prihodnje bo, da te pozitivne poudarke oziroma potenciale veliko bolj izpostavimo in jih ustrezno uporabimo.
Anita Drev in Urška Končar