Premogovnikovem novem izvoznem jašku - Sodelovali gorski reševalci celjske GRS
Delo: Skupna vaja v velenjskem premogovniku
Velenje, 17. avgusta 2011: Premogovnik Velenje je začel z izgradnjo vertikalnega jaška NOP II, preko katerega bodo izvažali premog iz jame na površino. Globina jaška bo preko 500 m, tako da se bodo rudarska dela za globljenje jaška izvajala več kot dve leti. Zaključek del je predviden v letu 2015.
Glede na to, da gre za zelo zahtevna rudarska dela, ki bodo potekala globoko pod zemljo, in obstajajo potencialne nevarnosti, ki se lahko pri takšnem delu pripetijo, nas je vodstvo Premogovnika Velenje, na čelu z direktorjem dr. Milanom Medvedom, povabilo k sodelovanju pri morebitnem reševanju ponesrečenih delavcev iz jaška.
Premogovnik Velenje ima organizirano lastno reševalno četo za reševanje ponesrečenih rudarjev iz jamskih delovišč. Jamski reševalci so usposobljeni za reševanje v jamah rudnikov, tudi v zaplinjeni atmosferi, vendar niso usposobljeni za reševanje ponesrečenih z visokih/globokih objektov s pomočjo vrvne tehnike, ki jo poznamo v GRS. Po drugi strani pa gorski reševalci nismo usposobljeni za reševanje ponesrečenih v rudniških podzemnih prostorih z zaplinjeno atmosfero. V primeru, da se bo pripetila delovna nezgoda in bodo izvažalne naprave lahko obratovale, bodo reševanje lahko izvedli sami jamski reševalci. V primeru, da pride do nesreče večjih razsežnosti in reševanja ponesrečenih s pomočjo vrvne tehnike, bo potrebno sodelovanje tudi gorske reševalne službe. Zaradi tega je bila ob koncu pripravljalnih del organizirana reševalna vaja, kamor smo bili povabljeni gorski reševalci s Postaje Celje.
Uvodoma je gorske in rudarske reševalce pozdravil direktor Premogovnika Velenje, ki je predstavil tehnično-tehnološki ter ekonomski pomen izvoznega jaška NOP II ter vse potencialne nevarnosti, ki pretijo v procesu izgradnje jaška. Dr. Medved je poudaril tudi to, da je to najgloblji jašek, ki se trenutno gradi v Evropi.
Predpostavka nesreče je bila, da si je delavec pri izvajanju pripravljalnih del v jašku poškodoval hrbtenico. Po izdelavi vrvne ograje in sidrišča smo spustili reševalca skupaj z nosili UT 2000 na dno jaška, kjer smo ga oskrbeli, namestili v vakuumsko blazino in nosila ter ga s pomočjo statičnih vrvi in Tyromontovega vitla dvignili na površje. Pri izvajanju teh manevrov ni bilo kakšnih večjih težav. Analizo vaje smo opravili v prostorih jamske reševalne čete in si ob tem ogledali še njihovo opremo: od dihalnih aparatov, prostorov in naprav za testiranje ter urjenje jamskih reševalcev. Zaključimo lahko, da je bila prva v nizu vaj uspešna in da bo potrebno še veliko skupnega usposabljanja.
Matej Zaluberšek, inštruktor
GRS društvo postaja Celje
Reševanje iz jaška za šestico
Skupna vaja v velenjskem premogovniku
Gorski reševalci se skupaj z jamskimi usposabljajo za reševanje iz pol kilometra globokega prihodnjega jaška Premogovnika Velenje
Velenje – V Premogovniku Velenje končujejo pripravljalna dela na jašku NOP II, ki bo namenjen izvozu premoga za prihodnji šesti blok v Šoštanju. Jašek morajo še poglobiti, to bodo storili po klasični rudarski metodi. Pred nadaljevanjem del pa so imeli na območju novega jaška skupno reševalno vajo Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje in Gorske reševalne službe – postaja Celje. Tako so preizkusili morebitno reševanje iz globin novega jaška.
Novi rudarski objekt je za Premogovnik Velenje zelo pomemben, saj je eden od temeljev uspešnega delovanja premogovnika do leta 2054. Direktor Premogovnika Velenje Milan Medved je pojasnil, da bo 505 metrov globok izvozni jašek NOP II, ki je bliže Termoelektrarni Šoštanj, pripomogel k zmanjšanju stroškov odkopavanja premoga. Zaradi njega bodo jamske proge krajše, hkrati pa se bo odkopavanje premoga osredotočilo le v osrednji del ležišča premoga. »Takšen objekt je izjemno zahteven projekt, pri tem pa je treba upoštevati vse standarde in predpisane norme. Kljub izpolnjenim pogojem in predpisom se lahko vedno kaj pripeti,« je dejal Medved. Objekt bo grajen v tako imenovani metanski atmosferi, kar pomeni, da se lahko med odkopavanjem pojavljajo strupeni in eksplozivni plini.
»V takšnih okoljih so naši reševalci usposobljeni za posredovanje s posebnimi aparati, niso pa še vešči tako imenovanega gorskega reševanja. Zato smo pripravili skupno reševalno vajo jamskih in gorskih reševalcev.« To je bilo prvo takšno sodelovanje.
Inštruktor Gorske reševalne službe Matej Zaluberšek je o vaji povedal, da so morali prikazati, kako rešiti delavca, ki si je pri pripravljalnih delih v jašku poškodoval hrbtenico. Izdelali so vrvno ograjo in sidrišča ter reševalca s posebnimi nosili spustili na dno jaška. Poškodovanca so oskrbeli, namestili v vakuumsko blazino in nosila ter ga s pomočjo statičnih vrvi in vitla dvignili na površje. »Prva vaja je bila uspešna, potrebnega pa bo še veliko skupnega usposabljanja.«
V premogovniku so povedali, da imajo za morebitne nevarnosti za vsa delovišča izdelan načrt obrambe in reševanja z učinkovitimi preventivnimi ukrepi.
Brane Piano