GRS Mojstrana - Rajko Lotrič: Nedelja je, 12. avgust 2012. Mirno dopoldne zmoti zvonjenje telefona. Na drugi strani linije se oglasi načelnik našega društva in mi v nekaj stavkih pove za nesrečo v Kratki nemški smeri v Steni.
Med drugim pove tudi, da je Stena v višini nesreče zavita v meglo, tako da bo reševanje ali vsaj del reševanja potekalo na klasični način, seveda, če se razmere ne bodo izboljšale. Takoj se pripravim in odhitim na naše zbirno mesto v Mojstrano. Tu dobimo več informacij o poškodbah plezalke, ki se je poškodovala 150 metrov pod Nemškim turncem, izvemo pa tudi, da je z njo zdravnik, ki je eden od naših kolegov iz GRZS in obenem naš dober prijatelj in učitelj, kar se tiče znanja prve pomoči. Franci pove, da sta s sestro še vedno v megli in da ji sam ne more pomagati, ker se je med sestopanjem proti njej tudi sam poškodoval.
Na Prodih (pristajališče za helikopter pri Mojstrani) nestrpno čakamo helikopter. Posadka z dežurno ekipo odleti direktno v Steno, a se kmalu vrnejo saj gosta megla še vedno zakriva mesto nesreče. Pristanejo poleg nas na Prodih. Po kratkem razgovoru se Aleš, Miha, Grega in moja malenkost dobesedno, če me pomeriš z metrom, z dobro izbrano opremo vkrcamo v jeklenega ptiča. V upanju, da nas bosta Branko in Simon odložila čim višje v steni nemo opazujemo skoraj do dna zamegljeno steno. Bolj se bližamo steni več je gleda iz megle, vsaj občutek imam tak. Popolna zbranost posadke nas pomirja. Tesno ob steni se dvignemo prav do meglenega pokrova in ko se ga dotaknemo se hrumeča pošast nekoliko spusti, nato nam tehnik da znak za izkrcanje na enem od pomolov v spodnjem delu Nemške smeri. Priznam, da sem z očmi nekajkrat premeril razdaljo od glavnega rotorja pa do stene, ki je bila na trenutke zelo pičla.
Ko se je ozračje umirilo smo se mi na tleh hitro organizirali. Miha je zaplezal v steno in napredoval prav neverjetno hitro, sam pa sem poskrbel za varovanje Aleša in Grega. Po treh raztežajih plezanja smo bili pri ponesrečenki, ki je zavarovana z vrvjo sedela na ozki polički. Miha, ki je bil pri njej precej pred nami ji je s povoji in gazami lepo oskrbel odprt zlom gležnja. Velik krvav madež na polici pod njo je opozarjal na resnost poškodbe. Nekaj metrov stran je Miha zabijal kline za sidrišče. Petnajst metrov nad ponesrečenko je na polici sedel Franci. Dogovorili smo se, da njega prevzamem jaz in ga varno spravim dol. Delo je hitro steklo. Medtem je Franci povedal, da ima zagotovo zlomljen gleženj. Ko sem prišel do njega in ga zavaroval z vrvjo, si je trdno povil gleženj, nato pa po polički s stisnjenimi zobmi prišel do mojega sidrišča od koder sem ga spustil k ponesrečenki in ostalim reševalcem, ki so ga prevzeli. Nemudoma je s svojim znanjem pomagal poškodovani sestri, nato so ju fantje spustili še 70 metrov nižje na skalni pomol, ki je sedaj že gledal iz megle.
Komaj smo pospravili opremo, že smo zaslišali helikopter. Vkrcali smo oba poškodovana plezalca, ki sta bila že čez nekaj minut v varnih rokah medicinskega osebja Splošne bolnice Jesenice. Jeklena ptica se je še enkrat vrnila in odnesla v dolino tudi nas. Po pristanku pri Aljaževem domu je sledila strokovna analiza. Tako posadki helikopterja, ki je naredila res veliko delo, kot ostalim sodelujočim v tej akciji gre zahvala, da so stvari tekle hitro in tekoče.
Rajko Lotrič
GRS Mojstrana