Delo - Dragica Jaksetič in Mihael Korsika: ... imeli pa so tudi precej sreče
GRS Ljubljana
Reševalna akcija Po 12 urah iskanja pod vrhom Snežnika se je iskanje treh italijanskih planincev srečno končalo
Ilirska Bistrica – Trem italijanskim gornikom, med njimi alpinistu, ki je že obiskal Himalajo, je v zimskih razmerah pod vrhom Snežnika uspelo preživeti zaradi uspešne akcije skupin GRS iz Ljubljane, Postojne in Ilirske Bistrice pa tudi lastnega ravnanja.
Potem ko so Italijani v soboto hoteli sestopiti s 1769 metrov visokega Snežnika v dolino, so v snežnem metežu zašli. Včeraj zgodaj zjutraj so jih reševalci našli le 120 metrov pod vrhom, kje so gazili prej, pa še ni znano. »Kapo jim dol,« je dejal gorski reševalec Egon Butinar včeraj popoldne, ko se je v dolino vrnil po reševalni akciji, ki jo je regijski center za obveščanje sprožil že v nedeljo popoldne, v njej pa so bili aktivni gorski reševalci in policija.
»Skopali so si jamo v sneg, se pokrili z ruševjem in se stisnili drug k drugemu, da so izgubljali čim manj telesne toplote. Ljubljanski gorski reševalci, ki so planince našli, so povedali, da so imeli Italijani zelo veliko srečo, ker so jih še pravočasno našli. Za preživetje bi sicer imeli zelo majhne možnosti. Danes zjutraj je bilo na Sviščakih 12,5 stopinje Celzija minusa, na Snežniku pa je še pihalo, torej je bilo na Snežniku najmanj 20 stopinj minusa,« je pojasnil Egon Butinar, reševalec, ki je poleg vodje ilirskobistriške skupine gorskih reševalcev Vlada Dekleve in vodje ljubljanske skupine GRS Braneta Žorža koordiniral akcijo. Italijani so se na vrhu Snežnika znašli v zelo težkih razmerah, v vdirajočem se snegu, metežu, vetru, nikakršni vidljivosti. Dva sta odsmučala v dolino, trije so se odpravili peš. Kje in koliko časa so hodili oziroma gazili, še ni znano. »Tudi tista dva, ki sta na Sviščake prismučala, bi zelo debelo gledala, če bi vedela, kje sta smučala,« je komentiral Butinar. Mobilni telefoni niso bili v pomoč, saj so se baterije kmalu spraznile.
Ker sta smučarja na Sviščakih zaman čakala prijatelje, sta sprožila reševanje. Regijski center je bistriške gorske reševalce o pogrešanih obvestil ob približno 16. uri. Njihov vodja Vlado Dekleva je bil s kolegi z Reke, ki so se udeležili tradicionalnega srečanja, že na vrhu Snežnika, in je aktiviral še Egona Butinarja, ki je bil doma v Ilirski Bistrici, ta pa je na noge spravil še druge člane bistriške skupine GRS. »Ob 17. uri smo bili na Sviščakih. Aktivirali smo še Postojnčane in Ljubljančane, vseh nas je bilo 32. Ena ekipa je šla naravnost na Snežnik, druge pa v preostale smeri okrog njega. Druga skupina je odšla na Snežnik prek sedla oziroma Malega Snežnika, tretja se je odpravila proti Kambrcam (na cesti Mašun–Sviščaki, op. p.), četrta proti Grčevcu. Skupina iz ljubljanske GRS pa se je na Snežnik odpravila iz Loške doline oziroma iz Leskove doline in prav ta je pogrešano trojico odkrila 120 metrov pod vrhom Snežnika,« je povedal Butinar.
Reševalci so dehidrirane, podhlajene in precej obnemogle gornike, 71-letnega alpinista, 43-letno sopotnico in 40-letnega sopotnika, spravili na vrh Snežnika v planinski dom, v katerem sta za vsak primer ob zakurjenem štedilniku in čaju dežurala domačina. Včeraj okrog 10. ure so gornike z vrha Snežnika, kjer vremenske razmere omogočale pristanek helikopterja Slovenske vojske z dežurno ekipo in zdravnikom letalcem, prepeljali v zdravniško oskrbo v ilirskobistriški zdravstveni dom. Tu se je, potem ko so si Italijani opomogli, reševalna akcija tudi končala.
Tujci vse bolje pripravljeni
Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so gorski reševalci lani opravili 396 reševalnih akcij. Največ dela so imeli z domačimi ljubitelji planin in gora, njihovo pomoč je potrebovalo 266 slovenskih gornikov in 111 tujcev, medtem ko so leta 2013 reševali 305 Slovencev in 134 tujcev. »Lani je bilo izmed 111 tujcev največ Nemcev, in sicer 25, nato pa so sledili Čehi (16 ponesrečencev), Poljaki in Madžari,« je za Delo povedal predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Matjaž Šerkezi. Leto prej so po njegovih besedah pomagali 134 tujcem, od tega 41 Italijanov, 14 Nemcev in 11 Hrvatov.
V preteklosti je veljalo, da tujci, vsaj kar zadeva zaščitno opremo, kot sta čelada in samovarovalni komplet, v hribe hodijo bolj opremljeni kot domači obiskovalci. »Teh stereotipov ni več. Z neprimerno opremo v hribih najdemo tako Slovence kot tujce,« je odvrnil Šerkezi.
Pri tem opozarja, da oprema še ne zagotavlja večje varnosti, temveč jo je treba znati pravilno uporabljati. »Pozimi ima plazovni trojček veliko uporabnikov, vendar ga je treba znati uporabljati. Kaj ti pomaga plazovna žolna, če te zasuje plaz, kolega pa je ne zna uporabljati: enako velja za cepin in dereze,« opozarja Šerkezi.
Dragica Jaksetič Mihael Korsika