Delo - Klemen Dolenc, Jure Vajs: Gorništvo je med Slovenci najbolj priljubljeno ...
Mati narava vse bolj kliče v svoje zgornje prostore, tja, kjer tišina šepeta, tja, kjer je potreben odločen in varno zastavljen korak.
Gorništvo je med Slovenci najbolj priljubljeno početje na prostem,
zato predstavljamo obutev, s katero ga boste doživeli najbolj varno.
Dobra gorniška obutev in trezne odločitve ponujajo nepozabna doživetja.
V letošnji izbor pohodne obutve smo uvrstili nizke, polvisoke in visoke modele cenovnega razreda do 200 evrov; julija smo predstavili šest modelov nizkih pohodnih čevljev. Tokrat so na vrsti polvisoki in visoki. Med Slovenci, ki zahajajo v hribe, veljajo za tiste najbolj prave, s katerimi se resno hodi.
S pojavom različnih športnih dejavnosti v gorskem svetu se je razvila tudi specifična obutev zanje: alpinisti uporabljajo kar najlažje stabilne čevlje za dostop do sten, nato plezajo v plezalnikih; a to so izkušeni, lahko bi rekli, da storilno naravnani gorniki, ki pretehtajo vsak korak – in še to včasih ni dovolj ...
Gorski tekači iščejo udobnost, stabilnost in dober oprijem v svojih, posebej za zahteven teren izdelanih modelih; to so športniki, ki se v nekoristnem svetu ne zadržujejo dlje, zato je manj verjetno, da jih preseneti slabo vreme. Turni smučarji v enem čevlju iščejo tako smučarske kot pohodne odlike za kar najbolj udoben vzpon in vijuganje v dolino.
Drugi občasni obiskovalci gora pa obujejo visoke pohodne čevlje oziroma klasične gojzarje. In teh drugih je med vsemi ljubitelji gora največ.
Vsak korak v hribih je nova zgodba
Različni modeli in tipi obutve so primerni za različne terene, težavnost poti in nevarnosti, ki nas med obiskom hribov lahko pričakajo. Ker univerzalna obutev za vse scenarije ne obstaja, je še kako pomembno, da poznamo teren, po katerem bomo hodili, predvsem pa svojo izkušenost, fizično pripravljenost in gorniško znanje.
Avgust in september sta v hribih prečudovita, gorništvo je slovenski nacionalni šport, od nekdaj. Hoditi v hribe je več kot le biti v naravi, je vez med uživanjem v lepoti gora in tistim, kar je treba, da do tja pridemo in se od tam zdravi tudi vrnemo, polni vtisov in spominov.
Gore so tisti del Slovenije, kjer se ljudje med seboj še pozdravljajo.
Najpomembneje je vedeti, kakšen teren nas čaka na daljših turah v visokogorju. Izkušnje nas učijo, da na eni sami turi lahko stopamo po gozdovih, čez mokre trave, se prebijamo čez korenine, lahko se znajdemo na spolzkem blatnem terenu, potem pa plezamo po skalah, skobah, včasih prečkamo nevarna snežišča, se odločimo za sestop po dolgem melišču, morda celo ne povsem suvereno prečkamo brzice ...
V nizkih pohodnih čevljih? Ne. Naš povsem jasen sklep je, da je za raznoliko pot, kakršno smo opisali, najprimernejša obutev visok pohodni čevelj. Tudi zato, ker je nanj mogoče pritrditi polavtomatske dereze, seveda v kombinaciji s cepinom.
Če se v manj prepričljivi obutvi znajdete kje, kjer noge postanejo nestabilne, se je treba obrniti in počakati boljše razmere – gore ne bodo šle nikamor, še bo čas zanje.
Najpomembnejša je varnost, seveda v kombinaciji z razumnimi odločitvami, ki si jih zadamo že v dolini. Razmislimo o scenarijih, ki se v hribih lahko zgodijo, tudi če smo prepričani, da smo vse storili, kot je treba.
Kot smo zapisali že pred mesecem: na gorskih potepanjih vam želimo varen korak, trezno presojo in veliko užitkov v kraljestvu, »kjer tišina šepeta«.
Ker iz zapisa vije vetrič ponosnega in najbolj zdravega duha naroda, naj še dodamo, da smo zelo veseli, da kakovostna gorniška obutev še vedno nastaja tudi pri nas.