Janez Pikon 17.05.2008 05:29 4163 0

Riklijeva pot

Janez Pikon: Prvi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so prihajali na Blejski otok. Začetki intenzivnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli med prvimi spoznal vrednost podnebnih danosti kraja.

Okrog devete ure zjutraj smo se zbrali pred podjetjem LIP na Rečici, kjer nas je sprejel vodnik Tomaž. Začnemo nad železniško postajo Bled Jezero do predela Stan, kamor si gremo ogledat ta debelo smreko. Na poti smo občudovali poglede na Blejsko jezero z otokom in Bledom v ozadju. Skozi gozdove nas je vodila pot do kamnitega korita pod Križi. Od tod dalje smo se ves čas srečevali z naravno, kulturno in tehnično dediščino. Na tem delu poti se dejansko že nahajamo na tako imenovani Riklijevi poti. Smo na najvišji točki današnje poti, predel Križe, kjer malo po stojimo in ob rahlemu dežju, ki nas spremlja že vso pot tudi malo okrepčamo. Vračamo se preko Poglejske gmajne. Na izhodišču Riklijeve poti se seznanimo še z arheološkim najdiščem Poglejska cerkev.

Blejski otok, Blejsko jezero, ta debela smreka

To je naravna votlina, ki leži ob vasi Poljšica. Izdolbel jo je Triglavski ledenik, ko se je umikal. Pred petintridesetimi leti je kranjski arheolog Valič opravljal izkopavanja in našel več sledi življenja nekdanjega človeka. Poleg preprostega takratnega orodja je naletel tudi na dele okostja svizcev. Iz teh najdb je sklepal, da je v tej votlini občasno prebival človek, kot lovec na svizca. Starost teh najdb ocenjujejo na dvajset do trideset tisoč let. To naj bi bila najstarejša najdba bivanja človeka na tem koncu Slovenije. Vsi predmeti so shranjeni v pokrajinskem muzeju na Blejskem gradu.

Kamnito korito pod Križi, Poglejska cerkev, Poglejska jama

Nadaljujemo do zanimive vasi Poljšica, ki je hkrati tudi eno prvih poselitvenih jeder v blejskem kotu in se počasi vrnemo na izhodišče današnje poti. Sporočilo se lahko glasi tudi, kako lepo je šele v samem parku, če že preddverje postreže s takšnim razkošjem.

Prvi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so prihajali na Blejski otok, poleg pobožnih opravil so občudovali lepote kraja in z lepimi doživetji privabljali vedno več ljudi. Začetki intenzivnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli med prvimi spoznal vrednost podnebnih danosti kraja.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon