Janez Pikon: Strma ostenja visoke gore hitijo v nebo med alpski dolini Krmo in Kot, njeno razgledno teme razvaja z veličastnimi razgledi na Triglav in sosednje velikane Alp. 
Kljub zgodnji jutranji uri mi že vozimo po dolini Radovne, mimo domačije Pr' Psnjako, kjer na odcepu travnika Kališe, južno nadaljujemo mimo predela Pri mostiču in dlje v smeri do gozdnega parkirišča, ki je že globoko v ozki dolini Kot, odkoder začnemo ob Lengarjevem rovtu ob potoku in hudourniku Kotarica, vzpon na visoko Rjavino (2532 m). Mračno je še v temnem gozdu vse do predela Klin, tu se prične daniti, ko se počasi vzpenjamo že v smeri izvira in hudournika Pri studencu. Ob suhem hudourniku začnemo vzpon strmo navkreber, kjer so nam v pomoč kovinski klini za lažji prehod težje prehodnih in vlažnih kamnitih plošč. Izmenjajoče se stezica spreminja v prijaznejšo, bolj suho, zato lažje prehodno stezo, vse do izhoda iz že bolj redkega gozda.
Gore južno nad nami že močno žarijo od jutranjega sonca, ko izstopimo nad suhi hudournik (1340 m), kjer neoznačena steza vodi preko in vzhodno, ter navkreber v smeri severno na manj obiskani vrh Macesnovec. Mi nadaljujemo po stezi in melišču v smeri do odcepa označene poti (PP, Planica - Pokljuka, s samostojno neoznačeno smerjo na bolj južno izpostavljeni vrh Luknja peč) in dlje do skalnatega pragu in velikanskega balvana Debeli kamen. Naslednji odcep vzhodno od označene steze v smeri Staničevega doma, ni več daleč. Dosežemo ga vzhodno ob odcepu steze, ki vodi na Spodnjo in Visoko Vrbanovo špico in severno na rob Triglavskega ledenika z izrazito globeljo Pekel.
Zdaj smo mi na vrsti, da izstopimo iz smeri, ki po označeni stezi vodi do Staničevega doma in dlje v smeri očaka. Vzporedno nad globeljo Pekel se pričnemo vzhodno vzpenjati, najprej po krajšem melišču in kaj kmalu dosežemo spodnji rob zahodne stene Rjavine. Vstop v poševno in z gruščem posejano polico da slutiti o suhi steni in ne preveč prijetnem začetku zavarovalne plezalne poti v smeri na goro. Številni skalni oprimki so v pomoč v strmi steni, kjer so kar na nekaj mestih opremljena s klini in jeklenicami. Izpostavljena stena na vmesni prečnici in stebru z razpoko in varovali le pričara, tisto nekaj zanesljivega plezanja, ki smo ga nekako pričakovali in vedeli zanj. Troje težjih ali drugače bolj izpostavljenih prehodov kaj hitro premagamo, nato že dosežemo vršne in krajše melišče, ki nas privede na izpostavljeno vmesno in razgledno sedlo, med zahodno nižjim, ter vzhodno višjim vrhom gore Rjavina. Nadaljujemo vzhodno na razgledni greben do navpičnega kamina. Zavarovalna plezalna smer nas vodi do nižjega sedla, mimo dveh naravnih oken po grebenu na razgledni vrh visoke gore severovzhodno od Triglava.
Daljše posedanje na gori nam ugodno dene in kar odlašamo z vračanjem, kajti panoramskih razgledov se kar ne moremo naužiti. Dlje časa opazujemo tudi helikoptersko reševanje v Velikem Draškem vrhu, ko opazimo daljšo četico pohodnikov na Studorskem prevalu, spoznamo, da so to pohodnice (100 žensk na Triglav), ki s spuščanjem v smeri pašnika Jezerce izginjajo pod Ablanco. Tudi mi se vrnemo v smeri mimo naravnih oken in zahodnega vrha v obratni smeri pristopa. Spuščanje po razglednih prehodih je varovano in po daljšem prečenju dosežemo Dovška vratca, kjer navkreber ob in preko Triglavskega ledenika dosežemo Dom Valentina Staniča, vzhodno pod Begunjskim vrhom. Daljši odmor nam prija na gorskem travniku ob domu pred vračanjem v smeri predela Pekel, mimo Debelega kamna, ter nižje ob izviru Pri studencu, prečimo suho strugo hudournika in vstopimo v redki gozd ob potoku in hudourniku Kotarica, ob gorskem travniku Lengarjevega rovta na parkirišče.
Janez Pikon