Martina Čufar: Po kar nekaj letih premora se je Roc Trip vrnil tja, kjer se je leta 2002 začel; v Gorges du Tarn. ... + dnevna 
poročila
Tokrat ni bil glavni organizator Petzl pač pa CAF Causses (Club Alpin Francais), ki je s tem dogodkom nekako kronal nekajletni trud obdržati to plezalno območje v rokah plezalcev. Pred leti se je zapletlo z lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo, tako da so iz nekaterih sektorjev celo pobrali svedrovce. Potem pa so končno uspeli urediti vse papirje, odkupiti zemljišča in na novo opremiti vse smeri, tako da ima zdaj plezališče uradno konvencijo in ni več problemov. Naredili so tudi nov plezalni vodniček, v katerem najdete veliko novih smeri in sektorjev, le en ostaja zaprt, in sicer Gymnase.
Od 20. do 24. junija so bili vsi sektorji polni, plezalo je vse: mlado in staro, profesionalno in rekreativno, v »tarnsko« dolgih (do 70 m) in kratkih smereh, lahkih in težkih, od poznega jutra (Tarn je že blizu Španije, tako da pred 12h ni nikogar v steni) do poznega večera (dan je bil skoraj do 22ih!).
Z enodnevno zamudo (zaradi okvare avta v Nici) se nam je pridružil tudi novi član Petzl teama, Klemen Bečan; dolgo potovanje ga zgleda ni utrudilo, saj je že prvi dan na pogled splezal 70 m Astrotarn 8b+. Jaz sem splezala le prvi 50 m del (8a) in mi niti na misel ni prišlo, da bi šla še naprej, tako sem imela navite roke! Sem pa kasneje v prvem poskusu preplezala sosednjo 70 m 8a, La feerie d'un autre jour, kar je moj najdaljši raztežaj do sedaj. Po dobrem počitku je bila 15 m Moules frites (nekdaj 8a, zdaj 7c+), mala malica.
Moj zadnji dan je bil nekaj posebnega, saj sva po dolgem času skupaj plezali z Mariono Marti (soplezalko s katero sva bili skupaj v Verdonu, v Tom et je ris 8b+). Tokrat sva za njen rojstni dan splezali nekaj veliko lažjega in sicer na 180 metrski stolp, ki ti »skoči« v oči, ko se pripelješ v Gorges du tarn. Kar po najlažji smeri z oceno IV+. In povem vam, da je bila to najlepša štirica, kar sem jih kdaj plezala. Velike luknje, vse kompaktno, na vrhu pa oster raz, da je bilo mojo klasično pozo kar težko izvest.
Po tem ogrevanju sem se podala v Tarte aux poils 8a+ (35 m), lepo linijo lukenj in poči z zelo dolgimi gibi (zaradi teh sem leta 2009 obupala). Zgleda da sem malo zrasla, skratka uspela sem se stegniti iz luknje v luknjo in jo preplezati v prvem poskusu. Po štirih dneh plezanja so me podlahti bolele kot že dolgo ne, tako da mi ni bilo nič težko zapustiti Petzl druščine, ki je ostala tam še en teden na balvanski tekmi Natural Games.
Navajena dolgih raztežajev sva dva dni kasneje z Nicotom v Tours d'Areu preplezala 45 m dolgo 8a, ki je le prvi raztežaj smeri, ki je še v nastajanju. Ne bo ravno oblegana, saj je do nje skoraj 2 uri strme hoje!
Zdaj pa res že nestrpno čakam, da bom plezala v granitu Mont Blanca, pogoji so letos res zanič, ko se sneg staja in poči posušijo pade nov, ali pa piha veter da gondola na Aiguille du Midi ne dela. Prihajajoči vikend napovedujejo sonce, upam, da bo šlo vse tekoče in da bom končno lahko malo bolj resno poskusila raztežaj Tommy 8a v Grand Capuccinu. Že skrajni čas, sicer ga bo Tommy splezal pred mano - 27. junija je praznoval 2. rojstni dan!
Martina Čufar