Gorenjski glas, Planinski kotiček - Jelena Justin: Rudnica (905 m) - Kljub nizki nadmorski višini je zaradi svoje središčne lege med Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino razglednik prvega razreda.
Če je precej snega in ni gazi, gre najbolje s krpljami.
Zimski vzpon na Rudnico je nezahtevno dejanje, ki ga oteži le dejstvo, da bomo morda morali gaziti. Hrib je idealen tudi za turno smučanje, zato se da na njem videti precej smučarskih vijug. Če pa kljub vsemu le ne bi gazili in se preveč matrali, je najbolje, da na noge nataknemo krplje in se povzpnemo na vrh.
Rudnica je idealna za fotografiranje Bohinjskega jezera, saj ponuja prelep razgled na zatrep Bohinjske doline in tako se nam jezero pokaže v vsej svoji lepoti. Prepletena je s številnimi potmi, predvsem tistimi starimi rudarskimi, ki pa so se po zatonu bohinjskega fužinarstva ohranila le še v ustnem izročilu. Najbolj običajni poti vzpona sta z Broda v Spodnji dolini in iz Stare Fužine v Zgornji dolini, po kateri se bomo podali tudi mi.
Začetek poti je v vasi Stara Fužina. Zapeljemo se skozi vas, prečimo most, gremo po klančku navzgor, kjer nas čaka lesen smerokaz "Rudnica". Najbolje je, da v vasi nekje parkiramo in pot nadaljujemo peš. Trenutno so razmere take, da hodimo po snegu, gaz se tudi lepo vidi in občasno na drevesu tudi zagledamo kakšno markacijo. Če je gaz shojena, zgrešiti ne moremo. V spodnjem delu poteka po ravnem, saj hodimo po poljski cesti. V kopnem bi videli okoli sebe polja. Pot se počasi začne vzpenjati. V spodnjem delu, ko pridemo do prve lesene kočice, hodimo pravzaprav po potoku oz. ob njem, zato je pot precej razmočena. Hkrati pot začne zavijati desno. Če se bomo vsake toliko časa obrnili proti jezeru, bomo kaj kmalu ugotovili, zakaj je Rudnica tako priljubljena točka ljubiteljev panoramskih razgledov.
Na višini 719 metrov je znamenita razgledna točka Peč. Gozdna pot se ves čas vztrajno vzpenja po mešanem gozdu. Ko dosežemo rovt, kjer vidimo z desne pot, ki pride z Broda, nadaljujemo levo navzgor. Na tej točki se nam odpre razgled na spodnje bohinjske gore, ki obkrožajo zatrep doline, ter pogled na Vogar in Pršivec.
Še en klanec in pred seboj najprej zagledamo skalo, ki nas usmeri proti vrhu Rudnice, na desni strani pa je koča. Smo na rovtu Za Lazmi, kjer sta dve koči: ena starejša in druga precej novejša oz. je bila zgrajena v zadnjih dveh letih. Vrh tega starega rudarskega centra je skrit v gozdu, kjer, pozimi sicer težje, lahko opazimo ostanke kopanja rude boksit. Na desni strani se pred nami panoramsko odpira Zgornja dolina; vasi, kot so Studor, Srednja vas, Češnjica in pokljuška planota.
Ko se bomo vračali nazaj do rovta Za Lazmi, postojmo za trenutek in se naglejmo lepot Bohinjske doline. Greben spodnje bohinjskih gora, s špičasto Rodico, pa Vogel, Podrta gora, Mahavšček, Komna, Komarča, Pršivec, Vogar in ledeniško Bohinjsko jezero. Upam le, da bo vreme na naši strani. V času mojega vzpona in nastanka teh fotografij je bilo vreme bolj kilavo, a dobrega razpoloženja na svežem luftu mi ni vzelo.
Nazaj se lahko vrnemo po poti pristopa, ali pa za starejšo kočo na rovtu Za Lazmi krenemo po gozdni stezi na rob in se po panoramski poti nad Spodnjo bohinjsko dolino vrnemo nazaj do rovta, kjer smo prej zavili levo.
Za vzpon na Rudnico z južne strani, za izhodišče svetujem rojstno hišo dr. Janeza Mencingerja, ki leži med vasicama Savica in Brod. Ne pozabimo pa, da je zima in da je vzpon z južne strani precej bolj strm. Zahtevnejši torej.
Jelena Justin
Nadmorska višina: 905 m
Višinska razlika:
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 2 zvezdici