Revija Slovenska vojska - Marko Pišlar: Vroče poletno vreme zvabi številne ljudi v gore, ki pa so lahko tudi zelo nevarne, predvsem če ne upoštevamo vremenskih razmer, smo premalo telesno pripravljeni in neustrezno opremljeni.
Predvsem poleti imajo slovenski gorski reševalci zelo veliko dela. V nekaterih primerih je nujna tudi pomoč helikopterjev Policije in SV, ki sta od leta 2009 poleti z dežurno posadko reševalcev v stalni pripravljenosti za reševanje v gorah v vojaški letalski bazi na Brniku, pri čemer se helikopterske posadke Policije in SV menjavajo na 14 dni.
V Bovec srečno prepeljali razbitine jadralnega letala
Da bi spoznali, kakšno je delo dežurne helikopterske posadke SV, smo z njo z Brnika poleteli do Bovca, kamor je prepeljala razbitine jadralnega letala blanik s težko dostopnega pobočja pod vrhom 1557 metrov visokega Javorščka nad Bovcem. Tam sla na strmem pobočju približno 300 metrov pod vrhom sredi junija na krošnjah dreves zasilno pristala športni pilot in kopilot, ki so jima reševalci Gorske reševalne službe postaje Bovec takoj po nesreči ponudili pomoč pri reševanju z dreves z alpinistično opremo in s pomočjo helikopterja SV poskrbeli za njun varen prevoz v dolino. Razbitine letala so bile v neposredni bližini Triglavskega narodnega parka in so kazile njegovo podobo, zato je Aeroklub Bovec prek občine Bovec prosil SV za pomoč helikopterja SV pri prevozu razbitin letala v dolino. Letalo je bilo na krošnjah dreves približno 15 metrov od tal, zato je posadka helikopterja SV pod vrh Javorščka najprej prepeljala reševalce Gorske reševalne službe postaje Bovec ter gozdnega delavca in jih z elektromotornim vitlom spustila na tla. Gozdar in reševalci so podrli nekaj dreves, da je razbitina padla na tla, nato pa so jo pripeli s trakovi in jo s helikopterjem dvignili ter varno prepeljali na bovško letališče. Kot je pojasnil poveljnik 15L. helikopterske eskadrilje (15L. HEESK) podpolkovnik Branko Rek, se helikopterji SV vključujejo tudi v aktivnosti civilno-vojaškega sodelovanja, na prošnjo lokalnih skupnosti ali civilnih organizacij pa zagotavljajo prevoze tovora. Ob tem je Rek izpostavil letošnjo akcijo sodelovanja SV s Planinsko zvezo Slovenije pri prevozih tovora za ekološko sanacijo planinskih postojank. Podpolkovnik Rek je razložil, da takšne aktivnosti posadke helikopterjev SV izkoristijo tudi za urjenje in pridobivanje izkušenj, obenem pa SV tako poskrbi za svojo prepoznavnost in promocijo v civilnem okolju. Poleg tega so helikopterji SV v poletnem sušnem obdobju nepogrešljiva pomoč za gasilce pri gašenju požarov v naravnem okolju na teže dostopnih predelih. Letos so za potrebe gašenja naleteli skupaj 75 ur in prenesli na požarišča približno 800.000 litrov vode. Prav tako so helikopterji nenadomestljivi tudi pri reševanju planincev in ponesrečencev v gorah.
SV za reševanje v gorah letos naletela več kot 60 ur
Za potrebe gorskega reševanja je od leta 2009 poleti od sredine junija do sredine septembra v vojaški letalski bazi na Brniku nenehno dežurna posadka za reševanja s helikopterjem, ki je nepogrešljiva pomoč reševalcem in poškodovancem, saj skrajša čas reševanja ter pot do morebitne nadaljnje zdravniške oskrbe. Dežurstvo v letalski bazi na Brniku poteka v vidnem delu dneva od 8. do 20. ure. SV zagotavlja ekipe za helikoptersko gorsko reševanje, poleg tega sodeluje tudi pri zagotavljanju nujnih helikopterskih prevozov v okviru helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), saj je prav hitrost pri reševanju največkrat ključ
Najtežje je helikoptersko reševanje v stenah
Gorsko reševanje s helikopterjem zahteva veliko izurjenost posadke helikopterja in reševalcev, saj se nesreče večinoma dogajajo na teže dostopnih terenih, kar še dodatno otežuje potek reševalnih akcij. Kot je poudaril podpolkovnik Branko Rek, je najtežje reševanje alpinistov, ki se zaplezajo v navpičnih ali previsnih stenah in ne morejo niti naprej niti nazaj. V takih primerih so pomembne temeljite priprave pred aktivnostjo in med akcijo, saj tako zmanjšajo tveganje, da bi prišlo do napak ali hujših poškodb. Podpolkovnik Rek je dodal, da je v takih reševanjih zelo pomembna usklajenost med člani posadke helikopterja in reševalci. Poudaril je še, da se že med letom v helikopterju dogovorijo za potek reševanja, in sicer ali bo najprej izstopil letalec reševalec ali zdravnik reševalec letalec, kar je odvisno od lokacije, kjer je ponesrečenec. Pri reševanju se na kraj nesreče najprej spusti letalec reševalec, ki lahko pripravi ponesrečenca za dvig z elektromotornim vitlom, zdravnik pa ponesrečenca pozneje oskrbi v helikopterju. Pri težjih telesnih poškodbah se mora k poškodovancu spustiti še zdravnik. Če reševanje poteka na laže dostopnem terenu, se do kraja, kjer je ponesrečenec, najprej spusti zdravnik, ki zagotovi nujno medicinsko pomoč, nato pa še letalec reševalec in policist.
Na vzlet pripravljeni v 15 minutah od klica na pomoč
Posadka helikopterja SV je skupaj z ekipo reševalcev v letalski bazi na Brniku v stalni pripravljenosti za gorsko reševanje. Postopek aktiviranja poteka tako, da regijski center za obveščanje po prejetem klicu v sili na številko 112 prek Centra za obveščanje RS aktivira dežurno helikoptersko posadko, ki mora predhodno pridobiti tudi dovoljenje za polet od Združenega operativnega centra (ZOC) na Vrhniki. Pred vsakim letom posadka helikopterja na Brniku opravi tudi standardni pregled helikopterja, ko pa se vkrcajo še letalec reševalec, zdravnik reševalec letalec in policist, poletijo proti kraju nesreče. Podpolkovnik Rek je poudaril, da od aktivacije do vzleta helikopterja navadno mine od 10 do 15 minut. Poleti se večkrat zgodi, da za potrebe reševanja aktivirajo helikopter že medtem, ko se vrača s predhodno opravljene naloge. Tako lahko rešujejo kar dvakrat brez pristanka, saj je helikopter z gorivom preskrbljen za približno 2 uri in 40 minut leta.
Za gorsko reševanje primanjkuje predvsem zdravnikov
Zaradi zahtevnosti helikopterskega reševanja v gorah namenjajo v 151. HEESK veliko pozornosti usposabljanju pilotov, prav tako pa tudi skupnemu usposabljanju z reševalci letalci, zdravniki reševalci letalci in policisti. Kot je povedal podpolkovnik Rek, polovico naleta za potrebe njihovega usposabljanja nameni SV, polovico pa Policija, saj morajo vsako leto obnoviti licenco, da lahko opravljajo naloge gorskih reševalcev letalcev. V Gorski reševalni zvezi Slovenije je trenutno usposobljenih 60 letalcev reševalcev in prav toliko policistov letalcev, največja težava pa je pomanjkanje zdravnikov letalcev reševalcev, ki jih je v Sloveniji le 14. Podpolkovnik Rek je omenil, da se že nekaj časa v Sloveniji pripravljajo aktivnosti za združitev dežurstva za posredovanje v gorah in HNMP, vendar je posredovanje z oskrbo ponesrečenca, ki po-trebuje nujno medicinsko pomoč, drugačno od reševanja ponesrečenca v gorah in zahteva drugačno opremljenost helikopterja. Helikopter za nujno medicinsko pomoč je opremljen z ležiščem in opremo za oživljanje, v helikopterju za gorsko reševanje pa je elektromotorni vitel, ki omogoča spuščanje in dviganje poškodovancev in reševalcev do helikopterja. Ob zamenjavi opreme bi tako potrebovali dodatnih 10 do 15 minut, kolikor je zdaj čas od prejetega klica do vzleta helikopterja.
Največ helikopterskih reševanj v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah
Poleti so slovenske gore polne planincev in pohodnikov. Med njimi je veliko takih, ki precenjujejo svojo telesno pripravljenost ali so za hojo v gorah slabo in neprimerno opremljeni. »Največ nesreč se zgodi, ko so ljudje preveč utrujeni in onemogli, ko si zaradi zdrsa zlomijo okončine ali se drugače poškodujejo,« je pojasnil podpolkovnik Rek. Med poškodovanimi planinci je tudi veliko tujcev, predvsem Madžarov, Čehov ter Slovakov, ki razmer v slovenskem visokogorju ne poznajo dovolj dobro. Med njimi so tudi tisti, ki se zaplezajo v stenah ali se poškodujejo v nesrečah z adrenalinskimi športi, ki so v zadnjem času zelo priljubljeni. Podpolkovnik Rek je razložil, da s helikopterji SV pogosto rešujejo predvsem jadralne padalce s krošenj dreves ali pomagajo tistim, ki so se jim na nižji višini zaprla padala in so si ob pristanku na tleh poškodovali hrbtenico ali spodnje okončine. Ob tem je še dodal, da največ reševanj s helikopterji SV opravijo v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, ki so tudi najbolj obiskane gore v Sloveniji.
Marko Pišlar