Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

S pohodništvom

DElo - Andreja Žibret: ... krepitev zdravja tudi za invalide

Planinska zveza Slovenije: začela se je letošnja sezona inkluzijskih pohodov, namenjenih invalidom in neinvalidom.

Ljubljana – S pohodom na Pohorje na slovenski kulturni praznik se je začela letošnja sezona inkluzijskih pohodov, namenjenih invalidom in neinvalidom, ki jih že več let izvaja odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). Tako spodbujajo h krepitvi zdravja s pohodništvom in vključevanju vseh različnih in drugačnih. Da bi lahko tovrstno planinsko možnost preživljanja prostega časa ponudili širši skupnosti, je potrebno večje število prostovoljcev. Zato je PZS na kulturni praznik pri Mariborski koči na Pohorju podpisala dogovor o sodelovanju prostovoljcev pri izvedbi inkluzijskih pohodov s Slovensko karitas, Združenjem slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zvezo tabornikov Slovenije.

Slepi po Slovenski planinski poti

Že pred tem se je 34 slepih in slabovidnih, skupaj s še 120 planinci, odpravilo na prvi del Slovenske planinske poti. Vsak je imel spremljevalca, trije pa tudi psa vodnika. Ob 9. uri so se podali na pot pri hotelu Bellevue, v Mariborski koči so prejeli prvi žig in nato nadaljevali še do Ruške koče na Arehu, kjer so dobili drugega. Tako se je začel triletni projekt Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti, ki ga izvajata omenjeni odbor planinske zveze ter Kulturno-prosvetno in športno-rekreativno društvo slepih in slabovidnih Karla Jeraja.

Ker bo letos 58 let od prvega organiziranega pohoda slepih na Triglav, so se odločili slepim in slabovidnim ponuditi možnost, da prehodijo SPP, najbolj priljubljeno vezno pot pri nas ter eno najstarejših v Evropi in na svetu. Začne se v Mariboru, poteka čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe, se čez predalpsko hribovje spusti na Kras in se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju.
Označena je z rdeče-belo Knafelčevo markacijo in dodano številko 1. Letos bodo pohodniki prejeli skupaj 22 žigov. Marca se bodo povzpeli na Slavnik, junija na Nanos, do preostalih točk poti na Pohorju in Uršljo goro, julija načrtujejo vzpon na Okrešelj, Kamniško sedlo, Begunjščico, Veliki vrh, Zelenico in Stol, avgusta do Triglavskih jezer in Komne, obiskali bodo Slovenski planinski muzej, Vrata in izvir Soče.

Brez spremljevalcev in prostovoljcev ne gre

Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami aktivno deluje že štiri leta. Do zdaj so med drugim izvedli več usposabljanj za strokovni kader, planinske tabore, več kot 40 pohodov in 30 predstavitev po Sloveniji, v zadnjih dveh letih so organizirali in izvedli akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah in Stopiva skupaj, osvojimo vrh s slepimi, poleg tega so izdali priročnik na to temo in publikacijo Dnevnik in planinec.

Prijav na pohode je toliko, da jih je velikokrat treba ustaviti, pravita Marjeta Čič in Jurček Nowakk iz odbora. Na pohodih je običajno od 90 do 190 pohodnikov, omejeni pa so s prevozom, prostorom in spremljevalci oziroma prostovoljci. Na lanskem vseslovenskem inkluzijskem pohodu na Gobavico je bilo kar 273 pohodnikov, od tega 21 na invalidskem vozičku in 90 otrok, starih od tri do sedem let. Skupina je bila zelo raznolika, v njej so bili slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, osebe z motnjo v duševnem zdravju, osebe z avtističnim spektrom in ADHD, osebe s težavami v duševnem zdravju, po poškodbi glave, po raku, diabetiki itd. Vseh lanskih pohodov se je udeležilo 2081 pohodnikov, prehodili so 13.617 kilometrov.

Pohodov se udeležujejo ljudje vseh starosti, od malčkov do starostnikov. Najstarejši med njimi je imel več kot 80 let. Pohodov se udeleži tudi avtobus ali dva otrok iz vrtca in osnovne šole za slepe in slabovidne Iris, javnih in zasebnih invalidskih zavodov, društev ... Brez prostovoljcev teh pohodov ne bi bilo, prostovoljci so tudi vsi, ki so vpeti v delo odbora ali delovnih skupin. Na običajnem inkluzijskem pohodu je pet spremljevalcev na dva invalida in vsaj pet planinskih vodnikov.

Skupno veselje ob doseženem cilju

Za slepe in slabovidne na takšnih pohodih je pomembno, kako vodnik razpiše smer in opiše planinsko pot, za spremljevalce oziroma prostovoljce pa, da so strpni in povedo, kaj vidijo, skupaj najdejo stik in si pridobijo medsebojno zaupanje. Slepi in močno slabovidni pri neznanih poteh potrebujejo spremljevalce, ki hodijo pred njimi in držijo sprednji konec njihove pohodne palice ali pa se jih slepi držijo za nahrbtnik. Takšen način hoje omogoča slepemu varnejši korak, ker prek vzvoda čuti, kakšna je pot pred njim. Na razgibanem terenu mu pomaga kakšen napotek ali opozorilo, da pravočasno višje dvigne nogo ali se pripravi na daljši korak, razlagata Čičeva in Nowakk.

Pot popestrita tudi opisovanje narave ali pogovor. Spremljevalci slepih in slabovidnih morajo biti kondicijsko bolj pripravljeni od slepih, kajti del energije porabijo za opozarjanje na težje prehode in morebitne ovire na poti. Zavedati pa se je treba, da so slepi pri hoji v neznanem okolju počasnejši od videčih, saj mora biti vsak njihov korak varen in trden. »Ker ne vidimo, kam bomo stopili, včasih traja malo dlje, da najdemo trdno oporo ali oprimek,« pravi eden od slepih pohodnikov. Pogosto imajo slepi tudi težave s prevozom na izhodišče pohodov, saj so odvisni od javnega prevoza.

Pomembna je volja

Za gibalno ovirane je pomembna predvsem izbira planinske poti, spremljevalci oziroma prostovoljci pa morajo imeti voljo in biti ustrezno usposobljeni. Za pomoč pri vzpenjanju sta potrebna dva prostovoljca, eden potiska in drugi vleče voziček s pomočjo vlečne vrvi. Tudi spust ni enostavnejši, saj je treba zavirati. Ljudje na invalidskem vozičku si želijo gibanja v naravi, ki je drugačno, in z vzponom na vrh vidijo svoje probleme drugače, preizkusijo svoje zmožnosti in najdejo izziv. »Razgled, vonj svežine in uspeh pri doseganju cilja so neprecenljivi,« pravi eden od gibalno oviranih planincev.

Letos si želijo izpeljati vsaj deset inkluzijskih pohodov in tabor na nacionalni ravni. Pripraviti nameravajo najmanj tri usposabljanja za strokovni kader, na katerih predstavijo kategorije invalidnosti, končajo pa se s pohodom, ki je praktičen prikaz pristopov dela z invalidi. Načrtujejo spletno aplikacijo za planinske poti za invalide, pri čemer bodo prehodili vse poti in jih opremili z informacijami o možnosti parkiranja, dostopnosti sanitarij, teksturi in zahtevnosti poti ter fotografijami križišč in ključnih točk. Poleg akcije Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti bodo nadaljevali tudi akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah in Stopiva skupaj, osvojimo vrh ter izpeljali akcijo Gibalno ovirani osvajajo vrhove.

Delo, 10.02.2020 09.37
Krepitev zdravja s pohodništvom tudi za invalide

 

Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami pri PZS aktivno deluje štiri leta, izvedel je že več projektov.

Začel se je triletni projekt Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti.

Na običajnem inkluzijskem pohodu je pet spremljevalcev na dva invalida in vsaj pet planinskih vodnikov.

 

Kategorije:
Novosti POH SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40601

Novosti