Dnevnik - Majda Hostnik: Zadnje čase so okuženi klopi, ki povzročajo klopni meningoencefalitis, po vsej Sloveniji, tudi na Primorskem
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri 35-58 odstotkih bolnikov pusti resne, trajne posledice, pri kateri ne moremo zdraviti vzrokov. Bolnikom lahko pomagamo zgolj z zdravljenjem simptomov.
Posamezni primeri, od 0,5 do 20 odstotkov obolelih, pa se predvsem pri starejših ljudeh konča s smrtjo, pravi France Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana.
Na leto med 200 in 300 obolelih
Tveganju, da zbolijo za klopnim meningoencefalitisom, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še zlasti tisti, ki se veliko gibljejo v naravi. Ogroženi niso le ljubitelji narave in športniki (golfisti, planinci, kolesarji...), ampak tudi gozdarji, kmetovalci, lovci, vrtnarji, vojaki ter dijaki in študentje, ki del šolskih vaj opravljajo v naravi. Pri nas so za najbolj okužena območja do zdaj veljali predvsem gozdovi Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa notranjsko, kočevsko in novomeško območje. "Zadnje čase opažamo okužbe tudi na območjih, ki v minulih letih niso veljala za okužene, na primer na Primorskem," opozarja Strle in pove, da pri nas za klopnim meningoencefalitisom zboli med 200 in 300 ljudi na leto, kar nas med 13 evropskimi državami uvršča na tretje mesto. Leta 2007 je bilo prijavljenih 199 obolelih, dva človeka pa sta umrla. Lani je bilo obolelih kar 248 ljudi, a mrtvih ni bilo.
Zbolimo zaradi vboda okuženega klopa. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo 7-14 dni po okužbi. Človek se slabo počuti, ima bolečine v mišicah in glavobol, lahko tudi bruha in ima bolečine v trebuhu. Po nekaj dneh se težave umirijo in človek pogosto meni, da je prebolel gripo. Toda po nekaj dneh, včasih pa tudi po dveh tednih, se začne druga faza bolezni. Takrat virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane, temperatura naraste nad 39 stopinj Celzija, spremljajo pa jo močan glavobol, bruhanje, tresenje rok in jezika, otrdelost vratu, motnje v koncentraciji včasih pa tudi hujše motnje zavesti. Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi ohromitev dihalnih mišic. "Zdravila za klopni meningoencefalitis ni, z analgetiki in drugimi protibolečinskimi pripomočki lahko samo lajšamo nastale težave. Okuženi ljudje zaradi lajšanja težav ostanejo v bolnišnici različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja," pojasni zdravljenje Sterle, ki še pove, da se bolezenski znaki ne razvijejo pri dveh tretjinah okuženih ljudi, okoli 20 odstotkov bolnikov pa zazna le drugo fazo bolezni.
Nobena zaščita ni popolna
Ko gremo v naravo, predvsem od pomladi do jeseni, ko so klopi dejavni, se enako zavarujemo pred vbodom klopa, ki lahko povzroči tako lymsko boreliozo kot klopni meningoencefalitis. Naša oblačila naj bodo svetla, da bomo klopa hitreje opazili in odstranili. Če se le da, nosimo dolge rokave in dolge hlače, zatlačene v višje čevlje, na glavi imejmo pokrivalo. Pri zaščiti si lahko pomagamo tudi z repelenti, ki začnejo po nanosu na kožo in obleko oddajati vonj in tako poleg drugega mrčesa odganjajo tudi klope. Po vrnitvi domov se slečemo, temeljito pregledamo in oprhamo. Kadar klopa vendarle dobimo, ga poskušamo čim prej in čim pozorneje odstraniti. Nič od naštetega nas 100-odstotno ne zavaruje pred klopom, saj nas tudi cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu zaščiti le od 95- do 98-odstotno. Kljub temu strokovnjaki priporočajo cepljenje.
Strele pravi, da je bilo v zadnjih sedmih letih zaradi te bolezni hospitaliziranih 1036 odraslih, starejših od 15 let. Med njimi je bilo sedem cepljenih, štirje samo delno, trije pa popolno. "Ti trije, ki so jih cepili, a so klub vsemu zboleli, so bili starejši od 50 oziroma 60 let," pojasnjuje predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Po njegovem mnenju se v Sloveniji - kjer je cepljenje obvezno, razen za tiste, ki so pri svojem delu ali pouku izpostavljeni okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa - cepi premalo ljudi, le kakšnih deset odstotkov prebivalstva. V Avstriji, kjer so naredili veliko akcijo med prebivalstvom, jih je kar 88 odstotkov cepljenih, zaradi česar se je obolevnost zmanjšala za 95 odstotkov. Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da priporočajo cepljenje tudi za otroke od enega leta starosti naprej. Po njenih besedah se ob cepljenju le redko pojavljajo prehodni odzivi, ki minejo v enem dnevu. Priporočajo, naj se človek s prvima dvema odmerkoma cepi pozimi (med prvim in drugim cepljenjem naj mine en mesec), saj se tako vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred dejavnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek mora človek dobiti čez tri leta, pozneje pa vsakih pet let. Sterle pravi, da ljudje pozabijo na poživitvene odmerke. Po najnovejših smernicah, ki bodo kmalu začele veljati, se človeku, ki je prve tri odmerke prejel v pravilnih časovnih zaporedjih, na poznejše poživitvene pa je pozabil, ni treba cepiti popolnoma od začetka.
Irska poskušala z ogradami
Klopni meningoencefalitis je endemičen v večini evropskih držav, Ruski federaciji in na Kitajskem. Na Irskem so poskušali širjenje bolezni zamejiti z ogradami, s katerimi so omejili gibanje jelenjadi in srnjadi, na katerih se odrasli klopi hranijo. Pokazalo se je, da je na območjih, kjer ni bilo jelenov in srn, veliko manj klopov.
Virus tudi v surovem mleku
Večina obolelih za klopnim meningoencefalitisom zboli poleti in jeseni, ko so klopi dejavni. Običajno zbolimo zaradi vboda okuženega klopa, bolezen pa se ne prenaša iz človeka na človeka. Redka, a v literaturi znana okužba je tudi po prehrambni verigi, če pijemo surovo kozje, redkeje kravje mleko. To lahko preprečimo s pasterizacijo ali kuhanjem mleka.
Majda Hostnik