Finance.si: Interesi in videnja lokalnega prebivalstva in širše javnosti o prihodnosti parka se še močno razlikujejo ...
Triglav, Bohinjsko jezero, Vogel, Vrata in Trenta je le nekaj biserov, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku. A je ta že leta bolj kot z govorom o naravnih znamenitostih povezan z zdrahami zaradi novega zakona o ureditvi parka.
Dejavnosti znotraj parka je veliko, od kmetijstva, gozdarstva, lova, ribolova do pisane palete turističnih dejavnosti, kjer je v ospredju predvsem hoja v gore. "V parku se pojavlja 19 oblik rekreacijskih dejavnosti - od izletništva do letenja z jadralnimi padali in canyoninga," pravi Marjan Šolar, direktor Triglavskega narodnega parka , javnega zavoda, ki upravlja park. Po podatkih zavoda na območju parka živi približno 2.350 prebivalcev v 25 naseljih, dve izmed njih, Ukanc in Bavšica, sta na osrednjem območju parka, preostalih 23 pa na robnem.
Vsako leto park obišče od dva do 2,5 milijona obiskovalcev, med njimi je največ tistih, ki iščejo sprostitev, in pohodnikov na številne gorske vrhove.
Vsako leto od dva do 2,5 milijona obiskovalcev
Vsako leto park po ocenah zavoda, Planinske zveze Slovenije in lokalnih turističnih organizacij obišče od dva do 2,5 milijona obiskovalcev, natančno število pa ni znano, saj je vstop vanj prost in neomejen. "Na gorenjski strani parka zadnje dve, tri leta stagnira, na primorskem delu pa rahlo narašča," pojasnjuje Šolar.
Tretji poskus sprejetja novega zakona
Park sodi med najstarejše evropske parke. Že skoraj deset let pa je v postopku nov zakon, ki bo na novo določil kriterije in pravila delovanja parka in dejavnosti v njem. Po dveh neuspelih poskusih sprejema novega zakona je zdaj na tnalu nov osnutek zakona, ki naj bi ga poslanci predvidoma potrdili julija letos. "Če zakona letos ne bo, ga ne bo še dolgo. Tu bi morala biti politika, ki odloča, jasna, da potrebujemo moderen zakon, ki temu prostoru daje zagotovila za razvoj," pravi Mladen Berginc s sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor , ki je pomagal pripravljati osnutek zakona.
Pri oblikovanju zakona so se zgledovali po bližnjih evropskih parkih, ki so primerljivi s triglavskim parkom, predvsem jih druži dejstvo, da so poseljeni. Kot pravi Berginc, zakon posega v vse okoliščine življenja v takem okolju, zato je normalno, da prihaja do različnih mnenj, ki pa so jih poskušali pri pripravi zakona upoštevati. Med tistimi, ki se ne strinjajo z zakonsko ureditvijo parka, je Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnice Vogel Bohinj .
"Če pozorno berete zakon, boste ugotovili, da v duhu zakona ni, da bi v park hodile trume atrakcij in zelenega oddiha željnih turistov, ampak ravno nasprotno." Kot pravi, upajo, da bo državni lokacijski načrt (DLN) uredil in določil njihove razvojne možnosti. "Če pa je namen zakonodajalca, da smučišča na Voglu ni, pa naj to pove takoj in naglas, da bomo vedeli ukrepati."
Glavna cilja zakona varstvo in razvoj
Številni očitki letijo na omejevanje razvoja, kar ministrstvo za okolje in prostor zavrača. Kot poudarja Berginc, sta dva temeljna cilja zakona varstvo in razvoj. Pri tem dodaja, da so v zakonu zapisani tudi načini finančnega spodbujanja razvoja. Tako je predpisano, da se za posameznike in pravne osebe iz sektorskih politik in finančnih virov prednostno dodeljujejo finančna sredstva za projekte in razvojne spodbude samo za park. Posebne spodbude zakon predvideva tudi za občine, in sicer do 80 odstotkov predračunske vrednosti projektov, kadar je občina nosilec projekta.
Kritiki pravijo, da zakon ne spodbuja razvoja območja
Šumi se s tem ne strinja in pravi, da razvojnih možnosti ni. "Imeti je treba nekaj časa, da predlog zakona preberete in nekaj zdrave pameti, da ugotovite, da razvojnih možnosti za razvoj gospodarstva na območju parka ni, ampak je pogojno dovoljeno opravljati gospodarsko dejavnost v parku s tistim, kar obstaja že zdaj, česar pa ne smete razvijati." Po njegovem mnenju ima zakonska zaščita na razvoj turističnih dejavnosti v parku negativen vpliv, ima pa pozitiven vpliv na razvoj izven parka.
Ksenja Tratnik