Gorenjski Glas - Jelena Justin: Monte Cherz (2094 m) - Po letu dni sem se vrnila v Dolomite. Sanjsko, pravljično gorovje, ki preprosto navduši, prevzame.
Naslednjih šest tednov jih bomo odkrivali, raziskovali in se veselili pogledov v dolino v najvišjih točk.
Lani sem poleti prvič preživela teden dni v Dolomitih. Gore, ki sem jih občudovala v zimski sezoni s smuči, so me poleti preprosto očarale. Odlična družba, ki jo je vodil himalajec Viki Grošelj, je bila še dodaten razlog, da sem se v Dolomite vrnila tudi letos.
Dolomiti so alpsko gorovje v severni Italiji, v deželah Južne Tirolske, Trentina in Belluna. Dovolite mi, da v naslednjih nekaj tednih podelim z vami svoje dogodivščine in vas navdušim, da morda Dolomite v prihodnji sezoni obiščete tudi vi.
Izhodišče vseh tur bo sedlo/passo Campolongo, med Corvaro in Arabbo. Do sedla Campolongo predlagam, da se zapeljemo skozi predor Karavanke, vse tja do Spitalla, kjer zavijemo levo proti Lienzu. V Lienzu zavijemo proti Asslingu in kmalu prečkamo nekdanjo meji z Italijo. Vozimo proti Brunicku, kjer zavijemo levo v smeri Corvare in Arabbe. Po približno tridesetih kilometrih smo v Corvari, sledi le še pet kilometrov do sedla Campolongo, kjer bo teden dni naše bivališče in izhodišče. Naredili smo približno 290 kilometrov.
Možnosti prihoda do Campolongo je sicer več: zelo lep, panoramski, a tudi ovinkast je tisti, ki pelje prek Korenskega sedla do Šmohorja/Hermagor. Od tam nadaljujemo proti kraju Kötschach, kjer zavijemo levo na cesto 110 proti prelazu Plöckenpass. Spustimo se do Tolmezza, kjer po stari cesti nadaljujemo skozi Ampezzo, čez prelaz Mauria, na dnu katerega zavijemo desno do kraja Auronzo di Cadore, ki je običajno izhodišče za znamenite Tri Cinne. Panoramska in razgledna cesta nas pripelje do Cortine d'Ampezzo, kjer zavijemo na prelaz Falzareggo, s katerega se spustimo do Arabbe, od tam pa nas do sedla Campolongo loči le še pet kilometrov.
Opisana pot je precej dolga, ovinkasta, naporna za tiste, ki jim je v avtu rado slabo, in vzela nam bo šest ur. Je pa razgledna, navdušujoča, saj bomo med potjo lahko opazovali številne veličastne vrhove sanjskih Dolomitov. Da prvi dan vsaj malce pretegnemo svoje noge, predlagam, da gremo s sedla Campolongo mimo Hotela Monte Cherz, kjer se na njegovi levi strani začne udobna stezica, ki se v spodnjem delu strmo povzpne čez cvetoče travnike, ki so magično zeleni in polni cvetočega cvetja. Vse diši po čokoladi; ja, prevladujejo murke. Višje nas stezica pripelje do makadamske poti, ki vodi do gostišča na levi strani, kjer je tudi zgornja postaja sedežnice. Na naši desni strani je prostran, travnati vrh imenovan Monte Cherz, ki ponuja fantastičen razgled na vse strani neba ali, če hočete, v krogu 360 stopinj; Civetta, pogorje Fannes, za njimi se skrivajo prelestne Tofane, Tre Croci, Sassongher, Sella Ronda s Piz Boejem, La Mesola, Mesolina, Sasso Cappelo in Marmolada. Ja, med njimi je tudi nekaj naših letošnjih ciljev. Sprehod nam je koristil, pretegnili smo noge in se spoznali s tišino dolomitskih vršacev, tišino, ki je ne slišijo vsi …
Se mi boste pridružili? No, prihodnji petek gremo na Punta Penio, ki je s svojimi 3343 m najvišji vrh Marmolade oz. Dolomitov.
Nadmorska višina: 2094 m
Višinska razlika: 220 m
Trajanje: 1 ura
Zahtevnost: 1 / 5
Jelena Justin