Franci Ekar: ... Njegova planinska pot zadnjega desetletja je bila aktivno delovna, ...
V preteklem letu 2010 smo nazdravili Danilu ob njegovem vstopanju v sedemdeseto leto.
Nazdraviti osebnosti in človeku, kot je Danilo, je posebna čast in veselje za vsakega hribovca. Danilo je človek, ki ostaja zvest svojim štajerskim koreninam, slovenskim goram in enako pripaden njegovemu matičnemu dragemu Akademskemu planinskem društvu Kozjak Maribor. Tudi Planinska zveza je njegov drugi dom.
Njegova planinska pot zadnjega desetletja je bila aktivno delovna, mladostna tako doma kot v tujini vedno pozitivno odmevno naravnana in priznana. Z vso predanostjo, planinskim znanjem in dovršeno usposobljenostjo je opravljal poslanstvo z vsemi planinskimi vrednotami podpredsednika PZS. Aktivno se je vključil v delo in organizacijo alpskega združenja CAA, ko je to združenje končno dobilo potrjeno registracijo in dovoljenje za delovanje. S popolno večino članic združenja je bil soglasno izvoljen za podpredsednika tega aktualnega in vse bolj vplivnega in za gore in Alpe pomembnega združenja. Tudi v mednarodnem združenju gorskega reševanja IKAR aktivno zaseda voljeno mesto člana predsedstva IKAR. To je zanesljivo popolno opravilo slovenskega planinskega poslanstva pa tudi mednarodna promocija slovenskega planinstva, alpinizma, gorskih športov, kot tudi same Planinske zveze Slovenije, ki se tako odlično tudi popularizira. Danilova planinska popolnost se odraža tudi v izjemno spoštljivem in delovnem odnosu do slovenske planinske preteklosti, kulture, umetnosti, dosežkov in presežkov, usposabljanja mladih, učenja alpinistov, turnih smučarjev, gorskih reševalcev, gorskih vodnikov, z edinim najbolj željnim ciljem, da se novim in mladim udeležencem, bodočim planincem, alpinistom … z znanji in gorsko turno smučarskimi usposabljanji zagotovi tisto preverjeno usposobljenost, ki bo zagotavljala kar najbolj varno gibanje in plezanje v gorskem svetu. Varen srečen povratek človeka z gore mu je pa vedno bilo in je še vedno največje zadovoljstvo. Po nesreči na Okrešlju 19997 v njegovi odsotnosti je doživel precej tesnobe in razočaranj, ko so ga nekdaj najbližji so reševalci obdolžili moralne odgovornosti za nesrečo in smrt petih gorskih reševalcev na vaji helikopterskega reševanja. Tudi te krivice je pokončno, vendar s prizadetostjo preživel in prestal. Takrat se je postavilo vprašanje: ali so to načini preusmerjanja resnice? Danilo mi je bil v veliko pomoč, ko smo z državo urejevali in razreševali tako imenovane odškodnine za sorodstvo ponesrečenih na Okrešlju 1997 in tudi »dobro« razrešili ta vprašanja, kot finančne odškodnine, razen seveda »življenj« ponesrečenih. Lahko bi rekli, da je bil Danilo tudi »boter« sklada Okrešelj, da se je prizadeval, da se tudi na ta način, sistemsko urejuje zagotavljanje pomoči otrokom, katerih starši so se ponesrečili pri gorskem reševanju. Pomembno vlogo koordinacije in vzpostavljanja kontaktov pri reševanju Tomaža Humarja je Danilo aktivno in prepričljivo urejeval. Ob jubileju za Danila lahko z veseljem ugotavljamo, da po zasneženih gorah in snežnih strminah še vedno uspešno vijuga, da še vedno zahaja v gorska ostenja. Veliko zadovoljstvo pa mu je, da ga planinska društva še vedno uvrščajo med najboljše instruktorje, učitelja in predavatelja: planinstva, alpinizma in reševanja. Biti z Danilom v navezi je vedno varno in zanesljivo počutje. In taka ocena in vrednota je največje darilo ob jubileju. Danilu želimo še mnogo lepih gorskih doživetij pa tudi, da bi bil še naprej tako aktiven in napreden v domači in mednarodni planinski organizaciji.
Franci Ekar