Večer, 01.03.2004, V žarišču - Zdenko Kodrič: Ker ima Slovenija Triglav in znamenito severno steno, so kmetje pričakovali, da bo patent alpskih držav uporabljen tudi na Slovenskem. Kmetje bi storili vse, da triglavske strmine štejejo za celotno državo
Severna triglavska stena
Ker ima Slovenija Triglav, so kmetje pričakovali, da bo patent alpskih držav uporabljen tudi pri nas
V Slovenski Bistrici, kjer je bilo posvetovanje o omejenem kmetovanju in subvencioniranju, so kmetje ugotavljali, da avstrijski in francoski kmetje iz evropske blagajne dobijo več denarja tudi zato, ker se sklicujejo na gorske kmetije in poplavna območja. Ker imajo Francozi Mont Blanc, Avstrijci pa Grossglockner, so na račun teh gorskih masivov dobili odlična povprečja pri naklonu strmin, ki je eden od pomembnih meril za gorske kmetije, da o poplavah v dolinah pod belo goro in Velikim Klekom niti ne govorimo. Pravzaprav ne bi bilo nič pretresljivega, če bi slovenski kmetijski birokrati povzeli francosko-avstrijski patent. Ker ima Slovenija Triglav in znamenito severno steno, so kmetje pričakovali, da bo patent alpskih držav uporabljen tudi na Slovenskem. Kmetje bi storili vse, da triglavske strmine štejejo za celotno državo. Kdo ve, ali bi evropski kmetijski strategi sploh opazili, da so slovenske kmetije čez noč postale gorske in vključene v območje z omejenimi dejavniki kmetovanja. To bi namreč pomenilo, da so kmetije na nadmorski višini 700 metrov in da imajo njive 20-odstotni naklon. Če ne bi slovenske namere odkrili evropski kmetijski strategi, bi zagotovo sapo zaprlo finančnikom, ki določajo višino pomoči za razvoj kmetijstva v državah EU.
Če bi upoštevali severno triglavsko steno, se ne bi zgodila katastrofa: iz območij, ki so deležna privilegijev, ne bi izpadle niti Dravinjske gorice niti Dravinjska dolina, še manj konjiške Škalce, da o Dravskem polju niti ne govorimo. Kmetijam na Dravskem polju bi lahko mirno pripisali nadmorsko višino okrog tisoč metrov, naklon tamkajšnjih njiv pa bi bil več kot 20-odstoten. Ko pa omenjamo Dravinjsko dolino, jo poudarjamo zato, da bo lažja primerjava z Ljubljanskim barjem. To območje je namreč slovenskim kmetijskim strokovnjakom uspelo uvrstiti med poplavna območja, in kot kaže, bo barje že prihodnje leto deležno denarne pomoči iz evropskih kmetijskih skladov. Kdor zna, pač zna! V Slovenski Bistrici se zdaj jezijo: zaradi spremenjenih meril bo iz območja z omejenim kmetovanjem izpadlo skoraj 800 kmetij, izpadle bodo kmetije z Vrhol, kjer so samo lani odkrili 16 novih plazov. Zunaj tega območja je tudi vas Globoko v Dravinjski dolini, kjer so kmetu poplave odnesle 30 arov zemlje. Takih primerov je še več. Zakaj se je to zgodilo? Strokovnjaki ministrstva za kmetijstvo so prepričani, da zaradi meril, ki jih je določila EU. Za območja, kjer velja omejeno kmetovanje, je treba poleg poplav in plazov upoštevati še gostoto prebivalstva, kakovost zemlje itd. Če kmetija ne izpolni vseh meril, izgubi finančno pomoč.
O tem alpskem patentu razmišljajo tudi v zdravstvu. V krogih blizu ministrstva za zdravje že obstaja predlog o brezplačnem zdravljenju v kraljestvu Zlatoroga. Patent vznemirja kulturno ministrstvo: marsikateri pesnik je prepričan, da bo najboljše pesmi napisal prav v severni steni. Evropska unija mu ne bo plačala samo pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, deležen bo še dodatka za pogum. Zato je zdaj marsikomu jasno, zakaj je ondan eden od članov Društva slovenskih pisateljev s tako vnemo razlagal, koliko francoskih pesnikov je opazil na Mont Blancu!
Zdenko Kodrič