Boris Štupar 03.11.2009 06:29 1661 0

Siguniang 2009

Rusi so se že vrnili domov. Utrujeni, ozebli in še ne povsem dojemajoč, kaj vse se jim je dogajalo na gori, so zapisali le nekaj kratkih vtisov in prikazali fotografije. »Ta gora nas je izžemala. Mi pa se nismo predali in smo si zaslužili zadovoljstvo …«

Preplezali nismo tiste smeri, ki smo jo hoteli. Trije smo pri plezanju resno padli, četrti pa je dobil zelo močen udarec kamna na roko. Po občutku je mraz v vrhnjem delu smeri dosegal -30° C, tako da smo vsi dobili omrzline. Slava Bogu in Trentalu, da omrzline niso presegle druge stopnje. Našo platformo ni samo potrgalo, ampak jo je padajoče kamenje dodobra ukrivilo. Ponoči nismo mogli spati zaradi nadležnega usipanja snega na platformo. Vso noč smo otresali streho, ki bi ob obteževanju lahko kaj hitro popustila. Preprosto jo strga in gre vse k hudiču, kot je bilo to v irkutski dvojki.
Redko smo sporočali novice. A kaj bi sploh lahko povedali? Molčali smo in toliko bolj stiskali zobe!
Bili smo na vrhu, toda v meni ni občutenja, da bi si goro pokorili. V meni je občutek, da smo začuda preživeli.
Sem v Moskvi, vendar sem vse do sedaj v šoku. Zato ne morem več pisati, glejte fotke …

Smer - pogled od spodaj