Franci Savenc 06.11.2009 23:25 1595 0

Sinoči so v Tržaški knjigarni ...

SloMedia.it - Julija Berdon: ... predstavili roman Matjaža Klemšeta "V zakrpanih gojzarjih"

Sinoči je Tržaška knjigarna ponovno odprla vrata literaturi. Priložnost je bila posebno svečana, saj je šlo za predstavitev romanskega prvenca. Protagonist prijetnega večera je bil novopečeni pisatelj Matjaž Klemše, ki je pred kratkim pri Založništvu tržaškega tiska izdal roman V zakrpanih gojzarjih.

Ace Mermolja je o knjigi izjavil, da ni le navaden potopis po Alpski transverzali. Roman mladega zamejskega obetavnega pisatelja je opis poti, ki pelje skozi življenje, pri tem pa glavni junak išče nove moči, premaguje lastne šibkosti in se spopada z novimi življenjskimi izzivi. Matjaž Klemše svojo zgodbo podaja z izredno preprostim a prodornim jezikom, ki je vsakemu bralcu blizu, pri tem pa je izvrsten opazovalec narave, ki ga v Alpah obkroža. Pozoren je nadalje tudi do ljudi, ki jih po poti sreča. Trenutkom duševne ali telesne slabosti sledi občutek samote in posledično iskanje družbe sočloveka; nato se hribolazec spet zateče v naravo, kjer lahko razmišlja in se preizkuša. Ace Mermolja je voščil knjigi srečno pot in zaželel Matjažu nadaljnjih literarnih uspehov.

Z avtorjem je nato spregovorila odgovorna urednica Založbe tržaškega tiska Martina Kafol in mu postavila nekaj vprašanj. Poslušalci so nato spoznali drugo zgodbo; sledili so namreč Matjaževi pripovedi. Po hudi bolezni je namreč pisec v sebi dobil moč za 800 kilometrov dolgo pot, ki se vije po slovenskih vrhovih od Pohorja pa do naših krajev. Iz vsakdanjih zapisov in človeških emocij se je naposled rodil večplastni roman, ki je našel pot do založnika. Avtor je še povedal, da ima veliko zanimanj poleg pisanja; ukvarja se namreč tudi s komponiranjem glasbe, po poklicu pa je gradbeni inženir.

Martina Kafol je še izpostavila dejstvo, da lahko roman obravnavamo kot večplastno pisanje; med potopisne trenutke avtor vplete še spomine, pogovore z namišljenimi osebami in razmišljanja. Dele romana, ki so napisani ležeče, lahko obravnavamo kot poezijo v prozi, saj je čutenje avtorja bolj lirično.

Tudi prof. Marija Cenda, ki skrbno sledi uredništvu in lektoriranju pri založbi, je pohvalila roman. Po njenem mnenju je pisanje mladega ustvarjalca prijetno presenečenje, vsakdanja zgodba z nevsakdanjimi izhodiščnimi točkami. Njegovo pisanje ni izbrano, ludistično ali avantgardno, ampak naravno in preprosto, čeprav se v njem skrivata mladostniška moč in veselje do življenja, ki bosta bralce priklenila na vrstice.