Delo - Miha Rubin: Pogostejši pojav nekaterih vrst kožnega raka - Količina sevanja je v solarijih večja kot na soncu
Škodljivi vplivi ultravijoličnih (UV) žarkov – od sredine preteklega stoletja se je njihova moč zaradi sprememb v ozračju povečala – pripomorejo k pogostejšemu pojavljanju nekaterih vrst kožnega raka. Kadar ga bolniki odkrijejo v zgodnji fazi, ko je še omejen na kožo, je zdravljenje (s kirurškim posegom) učinkovito, vendar v Sloveniji še vedno veliko ljudi, ki opazijo sumljivo pigmentno znamenje, ne gre pravočasno k zdravniku.
Dermatologi že vrsto let opozarjajo, da ima izpostavljanje soncu oziroma UV-sevanju, ki ga čutila ne zaznajo, poleg deloma pozitivnih tudi negativne učinke na kožo: med zgodnje (takojšnje) uvrščajo sončne opekline in fotoalergijske reakcije, med pozne posledice, ki se izrazijo šele po več letih izpostavljanja, pa sodijo fotostaranje kože, siva mrena in kožni rak.
Opazno naraščanje kožnega raka
Kožnega raka, ki pomeni skupino obolenj, je v svetu in pri nas čedalje več. Kot pojasnjuje mag. Ana Benedičič z dermatološkega oddelka splošne bolnišnice v Celju, je najpogostejši »navadni« kožni rak (krastava žarišča, bulice, otrdline). Po številu, leta 2004 je bilo v Sloveniji registriranih 1586 primerov nemelanomskega raka, je na drugem mestu (pri ženskah za rakom dojk, pri moških pa za pljučnim rakom). Manj pogost, a precej nevarnejši pa je »črni« kožni rak oziroma melanom, ki lahko že pri zelo majhni debelini (okoli enega milimetra) oddaja zasevke v notranje organe. V osemdesetih letih so pri nas zdravniki na leto odkrili do 20 primerov melanoma, leta 2004 pa se je število že povečalo na 380.
Umrljivost teh bolnikov (bolezen je pogostejša pri moških) je bila v Sloveniji donedavna velika, zato je toliko pomembnejše pravočasno prepoznavanje nevarnih znamenj na koži. Po besedah Benedičičeve bi moral vsak človek enkrat obiskati dermatologa, da ta oceni tip kože in ga pouči o samopregledih. Te bi morali opraviti vsaj enkrat na tri mesece, ljudje s številnimi pigmentnimi znamenji pa enkrat na mesec, in sicer po vsem telesu, tudi na podplatih in lasišču. Prvi znak, ob katerem se je najbolje takoj odpraviti k zdravniku, je navadno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Melanom lahko tudi postane mehkejši ali trši na otip, srbi in je lahko dvignjen nad nivo kože.
Opekline še vedno pogoste
Da se mnogi kljub opozorilom premalo zavedajo vseh škodljivih vplivov UV-žarkov, se kaže v tem, da ne poskrbijo za primerno zaščito pred soncem, in tako po podatkih dermatologov sončne opekline tudi pri nas niso nič nenavadnega. Kot je znano, je sevanje najmočnejše od enajste do petnajste ure, zaradi odboja od vode, snega, skal itd. pa se lahko zelo okrepi tudi v senci.
Aleksandra Dugonik z oddelka za kožne in spolne bolezni v UKC Maribor pa opozarja, da so škodljivi tudi umetni viri UV-svetlobe oziroma solariji, kjer je količina sevanja še od dva- do trikrat večja kakor na soncu. UV-žarki iz solarija denimo zelo starajo kožo.
O zaščiti s kemičnimi pripravki je Dugonikova dejala, da še vedno – ne glede na občutljivost kože – svetujejo uporabo visokih zaščitnih faktorjev (50), saj izkušnje kažejo, da si ljudje na telo nanesejo premalo kreme in zato ne dosežejo ustrezne stopnje zaščite. Po vsem telesu je treba nanesti do 35 mililitrov kreme, kar zadošča za dve uri (uporaba kemičnih varovalnih pripravkov sicer ni namenjena podaljševanju izpostavljanja soncu). Pri tem je zelo pomembna tudi primerna osnovna zaščita, kot so oblačila, pokrivala, očala ... Na trgu pa so že nekaj časa tudi pralni praški z UV-absorberji.
Miha Rubin