Južna veriga I: dolina Pradidali – Canali
<<< Skupina Pala, plezalski vodniček
Južna veriga I: dolina Pradidali – Canali
Grebeni nad dolinama Pradidali in Canali zavzemajo JZ del Pale. To so sončne, južnaške gore trentarskega videza. Divji, stolpasti vrhovi, spodaj pa mehka, gozdnata vznožja, tu in tam zaslutiš še za kanec planšarske idile. Najbogatejši izbor lepih smeri v Pali! Malo prometa, blažen mir. Glavni cilji: Sass Maor, C. Canali, Lastei, Coro, Ortiga, P. Rifugio.
Koča Treviso: (1631 m) stoji v Val Canali ob vznožju Pale del Rifugio. Izhodišče za Lastei, Coro, Ortiga, P. Rifugio, Desperazione, Oltro. Iz Fiere po cesti proti prelazu Cereda. Po 4 km levo (smerokaz Val Canali) in po asfaltu do gostilne Cant del Gal (1160 m, od odcepa 4 km), stoječe na razcepu dolin Canali in Pradidali.- Desno po strmem makadamu še 2 km do parkirišča (zapora ceste). Dalje peš do konca ceste (1 km), po mark. poti desno čez potok in po udobnih serpentinah skozi hosto do koče. Od parkirišča je 1 uro hoje. Oskrbnik je bil pred leti gorski vodnik Renzo Tillimiero, ki je iz lastne izkušnje poznal vsak prijem v katerikoli smeri nad Val Canali in je bil svoje čase lahko neizčrpen vir informacij.
Koča Pradidali: (2278 m) stoji v zatrepu istoimenske doline sredi ogrlice čudovitih dolomitskih vrhov. Izhodišče za Camp. Pradidali, greben Val di Roda–S. Martin–Cima Canali. Od gostilne Cant del Gal (glej prejšnji odstavek) proti severu strmo do koče (3 h po mark. mulatieri). Udobneje: iz San Martina z žičnico na Rosetto, sestop v dolino Val di Roda in čez prelaz Ball do koče (1.30 h, mark.).
Bivak Minazio (2250 m) stoji na planoti pod južnimi ostenji masiva Canali – Fradusta visoko na severu nad dolino Canali. Izhodišče za P. Canali (J stena), Lastei (J stena) in za številne manj pomembne a drzne campanile. Od konca ceste v Val Canali 3 h (mark.), od koče Pradidali čez prelaz Lede ali Sedole, 2-3 h (mark.).
Zaradi udobne lege in razmeroma skromne nadmorske višine so stene nad Val Canali suhe kak mesec prej kot drugod v Pali, ponavadi že od začetka junija dalje.
Sass Maor, 2814 m
[ 1] Veličastna stolpasta gora vlada nad zatrepom dolin Canali in Pradidali. Čeprav zavzema skupaj s sosedo Cimo Madonno tudi pomemben del panorame San Martina, je njegova paradna stran V stena nad našima dolinama. Izredno razgledišče, zato je privlačen cilj tudi za neekstremista. Lep običajni pristop.
[ 2] Običajni pristop (II, III): Od bivaka Tančic (št. 103) v iztek grape med Madonno in Sass Maor. Vznožni skok obplezaš na levi (III) in nadaljuješ po grapi do sedla. Desno na polico, ki ji slediš daleč v levo v S plat gore, od tod pa desno gor po kaminih in žlebovih na vrh.
[ 3] JV raz (Castiglioni-Detassis, 1934. V+, 700 m, 7 h). Čudovita redko plezana smer v dobri skali teče po mogočnem, zaobljenem, iz več stopen sestavljenem razu, ki na levi omejuje V steno. Od Cant del Gal po poti proti koči Pradidali, nato pa levo po lovski poti (Sentiero Cacciatore) do vznožja V stene. Po (zavarovani) poti čez 400-metrsko vznožje do prostranega zatrepa (Boal del Pisotti), kjer dosežeš vznožje raza, cca 3 h. Vsekakor priporočamo bivak pod steno. Udobnejši je pristop od Koče Tančic (103) – sestop po lovski poti, uro in pol. Vstop v izraziti poči, ki prereže težavno vznožno steno.
Opis: Po poči težavno do terase, malo levo in navzgor do lopice, zarezane v sredino raza. Po razu mimo več votlinic do poličke. Od njene najvišje točke prečka 4 m desno na terasico. Naravnost gor 2 razt. do poči, ki pripelje na majhno zarezo v razu. Levo gor in po kaminu v lopico. Iz nje levo ter po zajedi in kaminu na škrbinico. Navzgor čez rumeno steno in desno mimo previsa na terasico. Levo mimo previsa v kamin, ki ga preplezaš v celoti in dosežeš vršno skrotje.
[ 4] V stena (Solleder-Kummer, 1926. V+, 600 m, 6-8 h). Velika dolomitska klasika. Mnogo plezana smer (zato preveč klinov) v odlični skali. Glavno linijo daje smeri velika zajeda v zgornjem delu stene. Njen začetek dosežeš od leve. Dostop kot pri št. 2.
Opis: Lovsko pot zapustiš ob vstopu v veliki zatrep in načneš izrazit sistem grap in žlebov, tekočih desno gor, ki ločijo 400 m visoko vznožje od navpične vršne stene. Po tem lahkem pečevju plezaš prav do vpadnice velike zajede. S travnate glave, kjer stena prvič pokaže zobe, pelje proti glavni zajedi izrazita rampa. Po njej (III+) do poči pod zajedo. Zdaj 2 razt. Naravnost gor po počeh (IV, V) do terase, nad katero se zajeda šele prav izoblikuje. Nekaj m nad teraso je pričetek prve prečke. To je izpostavljeno plezanje proti desni (V+) cel razt., ki te pripelje do razčlembe, ki ti pomaga navzgor (spet cel razt. V+) do pričetka izrazite laštice, ki pelje levo nazaj v zajedo (2 rast., V+). Naslednji razt. Splezaš čez plošče levo od zajede (IV+), nato pa slediš 40 m zajedi (V), ali pa krušljivim počem na desni (IV+). Dva krajša razt. V območju zajede (IV,V-) pripeljeta do globokega kamina. Skozenj (IV+, okno) v lažji svet. Razcep: ali po rampi levo (orig. smer, II, III) ali pa naravnost gor čez strme poči (III+) na vrh.
[ 5] V stena (dir. vstop. Var. Bettega, 1955. V+, 400 m, 4 h). Izredno priporočljiva kombinacija, ki odžaga spodnjih 400 m skrotja. Skupaj 1000 m, V+ !
Opis: Kjer krene lovska pot v prve skale pod Saas Maor, zaviješ desno v žleb. Ta pelje sprva desno gor (plezaš po razu na desni), nato pa zavije levo v osrčje stene. Zdaj nimaš več kaj prida izbire: plezati je treba v območju velike poševne zajede, ki meri natanko proti začetku velike zajede v Sollederjevi smeri.
[ 6] Sestop (II,III) pelje najprej v grapo, zarezano v JZ bok gore (nekako v smeri proti bivaku Tančic). Grapo pa hitro zapustiš in prečiš desno čez plati do klina. Spust po vrvi 2 razt. na teraso. Desno do po spuščajočih se poličkah v razčlenjen svet. Od tod po naravnih prehodih navzdol (event. spust po vrvi) v škrbino med S. Maorom in Madonno. Levo dol po grapi. Pri prvem razcepu desno, pri drugem levo, po vrvi čez zadnji skok, pa si v grušču 5 min nad Bivakom (zdaj kočo) Tančic. Povratek v dolino Canali po Lovski poti ali pa sestop v San Martino.
Campanile Pradidali, ok. 2750 m
[ 7] Vitek stolp zah. nad zatrepom Val Pradidali (levo nad prelazom Ball, čez katerega pelje glavna cesta Pradidali-Rosetta). Majhen grižljaj, vendar prava delikatesa za plezalske gurmane.
[ 8] SV stena (Castiglioni, IV, 250 m, 2-3 h) Smer bolj za mimogrede, a ovinek ki očara. Teče po levem delu stene, vzporedno z globokim kaminom, ki prereže desni del. S prelaza Ball (pol ure nad kočo Pradidali, uro od koče Rosetta) še malo gor, nato pa po polici levo v steno, mimo vpadnice kamina tja do plošč v levem delu stene.
Opis: Navzgor čez odprte plošče v plitvo zajedo. Po dveh razt. poševno levo čez previsek v žleb. Po njem čez več zapor v vršno, razčlenjeno pečevje. Ves čas idealna skala!
[ 9] Sestop (zahteven) teče sprva v območju Z grebena. Po kratkem sestopu v sev.plat prečka levo v grapo zah.od Campanila. Po vrvi navzdol v grapo in po njej v kotanjo pod Passo di Ball. 1.30 h.
Cima Pradidali, Cima Immink, Pala di San Martino - glej osrednjo verigo!
Fradusta, 2937 m
[10] Plečat, visok vrh brez plezalskih mikov, na severu oblit z enim največjih dolomitskih ledenikov (brez razpok). Lahek cilj imenitne razgledne ture. Vrh stoji vzh. nad najvišjo kotanjo dol. Pradidali.
[11] Običajni pristop (I). Od koče Pradidali po dolini navzgor do desnega od sedelc, ki zaključujejo dolino (steza). Zgoraj stopiš na prostrano planoto in na položen, široko razlit ledenik. Prehod proti vrhu si izbereš po okusu. Od koče 2.30 h. Nevajenim priporočamo cepin in dereze!
[12] Cima Wilma, ok. 2750 m. Severni sosed Cime Canali. Kljub dokaj privlačnima smerema po Z steni (IV+) in JV razu (V) ne spada med pomembnejše cilje.
Cima Canali, 2897 m
[13] Če bi pisca tega vodnička privatno pobarali po gori št. 1 v Pali, bi oddal svoj glas za Cimo Canali. Glavni razlogi: gora ki na vzh. zapira zatrep doline Pradidali, je že na pogled prava krasotica. Podobna je mogočni gotski katedrali s številnimi stolpi. Tudi dimenzije jo uvrščajo med dolomitske prvake. Glavni razlog pa občutiš, ko otiplješ njeno skalo. To je pravi dolomitski kamen, kot ustvarjen za plezalca-sladokusca.
[14] Običajen pristop (II) pelje po grapi, ki na desni obroblja glavno - Z steno. Z melišča vstopiš v skale na desni in slediš naravnim prehodom v območju grape do škrbine med glavnim masivom in dvovršnim stolpom (Figlia Canali) na desni. Od tod levo gor po žlebovih in kaminih na J greben in po njem na vrh. Od koče Pradidali 3 h. Orientacijo lajšajo številni možici.
[15] Z stena (Buhlova poč, Buhl-Herweg, 1950. V+,500 m, 5-7 h) Po mnenju pisca je ta smer nedosegljiva »Miss Pale« in jo torej najtopleje priporočamo vsakomur, ki je dorasel navpični dolomitski petici. Smer poteka po tanki poči, ki razi osrednji, proti vrhu naperjeni steber. Niti metra tehnike (razen v var.). Od koče Pradidali čez grušč do stene in od leve na polico vrh vznožnih pečin. Vstop pod poklino v vpadnici glavne Buhlove poči. (Desno od vpadnice globoke grape, ki ne pada do dna). Pol ure.
Opis: Po poči 2 razt. strmo desno navzgor (IV, V) na polico pod rumeno steno. Po njej 20 m levo v kot. Nepopoln razt. navzgor (IV+). Po jasnih, luskastih razčlembah desno gor (IV), na koncu pa 10 m dol na teraso pod pričetkom Buhlove poči. (Sem lahko priplezaš tudi naravnost gor, čez rumeno steno v vpadnici poči: 30 m, VI, A. Varianta zaradi tehnike škodi značaju smeri) Zdaj pride najlepše! Opis ni potreben, saj itak ni mogoče plezati drugje kot po poči. Čaka te 5 razt. (200 m) veličastnega plezanja v mogočni naklonini (nekateri raztežaji v celoti previsni), ne da bi bilo treba prijeti kak klin. Kakšna skala! Po prvem previsu (V+) ves čas enakomerne težave (V-,V). Ko se poč konča, preplezaš še dva stolpiča (IV+) in se razvežeš v skrotju 100 m pod vrhom.
[16] Z stena ima še kopico lepih, privlačnih smeri. Žal pa pisec nima potrebnih opisov. Vse informacije dobiš v koči Pradidali. Naštejmo nekaj najlepših: SZ stena (Brunet, III, IV), Z stena (Wiessner V, vstop in 150 m skupaj z Buhlom, nato pa levo po grapi na vrh), smer po stebru tik desno od Buhla (V, VI), smer Soldà na drzni Torre Gialla v desnem delu stene (V)….
[17] Sestop (II) poteka po grebenu proti J, nato ap po strmih kaminih do škrbine med glavnim masivom in dvovršnim stolpom (Figlia C.), od tod pa desno dol po grapi do dna stene. Številni možici.
Pala Canali, ok. 2700 m
[18] J predvrh C. Canali, ki je iz doline videti kot glavni vrh.
[19] J stena (Castiglioni-Detasis, 1934. V, VI, 600 m, 8 h). Imenitna smer v izvrstni skali. Nekoliko odročna, zato malo obiska. Teče v območju stebra levo od velike zajede, ki označuje desni del stene. Vstop v vpadnici vrha, na veliki gredini pod J steno, koder poteka pot od bivaka Minazio čez sedlo Sedole h koči Pradidali. Od slednje slabo uro, enako od bivaka, od gostilne Cant del Gal 2.30 h.
Opis: Po počeh precej levo od omenjene velike zajede 2 razt. Desno gor po kaminih več razt. do škrbinice pod najstrmejšim delom stene. Navpično gor (težavno) do rumenih plošč, ki jih obplezaš levo in dosežeš lopico pod previsom. Levo po laštici do črnega žlamborja. Po počeh v njegovem dnu težavno gor dokler ta sistem ne ugasne. Tu levo na nekakšen greben. Dalje poševno desno gor do razčlenjenega sveta (poličke-pragovi). Desno za rob in 40 m gor po kaminu do stolpiča pod rumeno steno. Iz zareze za stolpičem levo do druge in dalje do tretje zareze, kjer se znajdeš na razu, ki levo obroblja steno. S tretjega stolpiča z razkorakom v krušljivo steno, nato pa poševno levo (težavno) do terasice pod veliko rumeno lopo. Levo čez previs na raz stebra. Dalje po sprva še navpičnem, nato pa vedno položnejšem razu do ošiljenega vrha Pale Canali.
[20] Sestop (II) Po ostem razu v prvo škrbinico, nato pa po izredno zobatem grebenu proti škrbini med glavnim masivom Cime Canali in rogljem Figlio. Tu dosežeš sestopno smer s C. Canali, ki teče po grapi proti Z h koči Pradidali. 2-3 h.
Zoccolo Pala Canali
[21] Pod gredino ob vznožju J stene P. Canali se grezi proti dolini Pradidali 300-metrski gladki in navpični odlom, podoben našemu Koglu in ima tudi vse njegove značilnosti. Torej trdna skala, velika naklonina in suha skala večino leta. Lep cilj pomladnega ali jesenskega obiska Dolomitov.
[22] J stena (Kaminska smer Timmillero-Trevisiol, 1975. V, VI, 300 m,10 h, smer opremljena). Smer sledi globokemu kaminu, ki razi levi del stene. Od gostilne Cant del Gal 1 h.
Opis: Prvi razt. preplezaš levo od kamina (35 m,V), nato prečka v desno v dno kamina. Najprej te čaka večja streha (A), nato pa ca 8 razt. kamina, ki se izteče na travnato gredino vrh stene. Levo po poti nazaj na izhodišče.
[23] J stena (Stenska smer Timmillero-Trevisiol, 1975. V+, 300 m, 7 h, smer je opremljena). Smer teče desno od kaminske in meri na izrazito poč v zgornjem delu.
Opis: Vstop v levem robu stebrička med dvema zajedama (ok. 50 m desno od Kaminske). Navzgor 35 m na vrh stebrička. 2-3 m desno in navzgor na majav blok ter dalje na dobro stoj. (V) Poševno levo 7-8 m korak desno (V+) in navzgor (V) na travnato poličko. Levo gor po krasni steni na izpostavljeno stojišče. Korak levo, 5 m gor (težavno), nato pa levo nad streho po lepi steni v imenitno votlino. Iz nje desno v glavno poč. Po njej več razt. (V, V+) do vrha stene.
Campanile d’Ostio, 2400 m
[24] Drzen stolp, ki tvori s svojim vitkim Z razom zagozdo med dolinama Canali in Pradidali.
[25] Z raz (Castiglioni-Detasis, 1934. IV+, V, 250 m, 2-3 h). Krasno plezanje po izpostavljenem razu . Izvrstna skala. Od gostilne Cant del Gal po dolini Pradidali in desno na istoimensko planino, ležečo prav v vpadnici raza. Po gozdu in čez trave do pečin in po žlebovih desno od raza do kotanje pod vršnim navpičnim delom raza. Po policah levo na raz. 2 h.
Opis: Vstop tik levo ob razu. Kmalu na sam raz in po naravnih prehodih, ne da bi se oddaljeval od rezi do vrha. Ves čas elegantno, izpostavljeno plezanje.
[26] Sestop (III) pelje čez S plat. Z vrha na škrbino proti zah.sosedu Cimi Sedole, od tod pa levo dol po strmi grapi na pot Biv. Minazio – Val Pradidali.
[27] Območje med dolinama Canali in Pradidali je oblikovano v visoko planoto, nad katero se pno Palski velikani Cima Canali, Fradusta, Lastei, spodaj pa jo obrobljajo številni campanili. Nekako v sredini stoji bivak Minazio (2250 m). Klin med dolinama tvori masiv Cime Sedole (2408 m), h kateremu spada tudi pravkar opisana C. Ostio. Nad dolino Predidali stoji skupina Sasso dele Lede, nad zatrepom Val Canali pa bodejo v nebo že masivu Lastei pripadajoči campanili Colombi, Elma in Ago Canali. Vsi ti stolpiči in vršiči (izvzemši Ostio) so, da si drznih oblik in zgrajeni iz dobre skale, vendarle skromni in manj pomembni cilji. Podatke dobiš v ital. vodniku Val Canali (Cappellari-Timillero).
Cima del Lastei, 2846 m
[28] Ena najmogočnejših gorskih gmot v Pali se dviga levo nad zatrepom doline Canali. Veličastna, z globokimi grapami razrezana J stena. Kljub lepim smerem malo obiska (odročni, dolgi dostopi).
[29] J stena (Cappellari-Lotto, 1971. IV+, 500 m, 4-5 h). Nadvse priporočljiva smer v čudoviti skali, se pne naravnost čez sivi steber v levem delu J stene. Od bivaka Minazio desno v dolinico Vallon Colombi, ki pripelje do škrbine med Lastei in drznim zvonikom Ago Canali jugozah. pod vrhom. Onstran 120 m navzdol po grapi v zatrep doline Val della Caccia, ki se spušča v Val Canali. Vstop pod črnim spranim pasom, ki se vleče čez steno. Od biv. 1.30 h.
Opis: Po črnem pasu 30 m, nato desno na teraso, Levo po poči 35 m v škrbinico. Tri razt. navzgor do zajede, ki jo zgoraj zapirajo veliko previsi. Po njej 40 m, nato 30 m desno, s čimer obideš previse. Naravnost gor 30m čez črne plošča, desno čez previsek in gor na polico. 20 m levo, nato pa 4 razt. navzgor v čudoviti skali (IV). Višje gori v žleb, ki se izteče na teraso tik pod vršnim grebenom.
[30] J stena (Kees-Wiessner-Simon, 1927. IV, V, 600 m,4-5 h). Imenitna klasika v izvrstni skali. Smer poteka poševno proti levi čez desni del J stene. Vstop v V steni. Od koče Treviso po poti po dolini navzgor. Po 15 min, ko steza stopi iz gozda, jo zapustiš v levo. Po strmem žlebu dosežeš vznožje V stene. Tu opaziš dolgo strmo grapo, ki teče levo gor (od koče slabo vidna) in pelje naravnost k vstopu, ki se nahaja vrh grape, kjer se odpre pogled na dolino Caccia in stolpovje na drugi strani. 2 h.
Opis: s škrbinice vstopiš v sistem kaminov, ki v lepem plezanju (III, IV) pripeljejo na večji pomol. Od tod navzgor do izrazitega prehoda daleč v levo (II), vse do vznožja nezgrešljive, velike zajede. Od tod prečka 25 m levo čez strmo ploščo (IV, V), nato pa 40 m gor (IV) po zajedicah in plateh. Višje gori se obrneš levo v žleb, ki se kmalu položi in preide v vršno skrotje.
[31] Sestop (I, II) pelje proti S na škrbino Lastei-Manstorna (vmes siten skok - event. spust po vrvi) od tod pa desno dol po strmi, gruščnati dolini, ki se izteče v zatrep Val Canali, kjer naletiš na pot proti koči Treviso. 2 h.
[32] Cima Manstorna (2816 m). Dvoglava gora levo nad zgornjimi krnicami Val Canali. Kljub dobri skali in strmim stenam le lokalnega pomena.
[33] Cima dell’Alberghetto (2574 m). Lepo oblikovana ojstrica skupaj s C. Coro zapira dolino Canali. Na desni eleganten zvonik Dito d’Alberghetto. Zaradi skromnih dimenzij in slabše skale gora ne spada med pomembnejše plezalske cilje.
Cima del Coro, 2670 m
[34] Značilna trapezasta gora nad zatrepom Val Canali. Lepa JZ stena z izrazito osrednjo zajedo, ki pripelje v veliko naravno okno. Vsevprek izvrstna skala. Spada med najimenitnejše plezalske gore v Pali.
[35] SZ raz (Lovelace-Zagonel, 1900. III, 400 m, 2-3 h). Lepa mnogo plezana klasika. Smer pripelje na raz od desne po izraziti rampi. Od koče Treviso po poti do pod stene in čez trave do vstopa ob pričetku levo obrnjene rampe-kamina, 2 h.
Opis: Po razločni razčlembi levo gor na raz. Nekoliko navzdol v S steno in navzgor v glavnem levo za razom, spočetka po strmih kaminih, nato pa lažje po samem razu do vrha.
[36] JZ stena (Gandez-Scalet, 1953. IV, V, 400 m, 4-5 h). Krasno plezanje v čudoviti skali. Smer poteka levo od osrednje zajede, izkoriščajoč lepe naravne prehode, ki peljejo desno gor do terase z velikim oknom. Iz zatrepa pod osrednjo zajedo (od koče 2 h) pelje levo gor rampa, po kateri plezaš do črnih plošč na začetku razčlemb proti desni. Vstop.
Opis: Desno gor čez ploščo (V) in lažje levo gor na stojišče. Lahka prečka desno, nato pa naravnost gor 80 m čez temne plošče (IV+) z idealno skalo do lope. Čez previs nad njo (IV+) in dva razt. naravnost gor (IV, V). Poševno desno na teraso z oknom, skozenj na S stran gore in po gruščnatem žlebu lahko na vrh.
[37] JZ stena (Zajeda Kees-Wiessner-Simon, 1927. IV, 400 m, 4-6 h). Ena najlepših klasičnih smeri v Pali teče po veliki osrednji zajedi. Izvrstna skala, enakomerne težave. Od koče do pričetka zajede 2 h.
Opis: Od leve v zajedo in po njej do črno-rumenega kamina. Po njem (V, V+, običajno moker, možnost enako težkega, a suhega obvoza 15 m desno), višje gor pa čez črno zaporo v lažji svet. 3 razt. do velikega izstopnega kamina. Po njem do zagozdene skale nato pa po levi steni do okna. Skozenj in na vrh.
[38] JZ stena (Steber Francheschini-Bianchini,1944. III, eno mesto V, 400 m, 3-4 h) Dosti plezana smer v idealni skali teče po izrazitem stebru desno ob osrednji zajedi. Zarezo pod strmim delom stebra dosežeš od desne. Od koče Treviso dobri 2 h.
Opis: Po razčlenjenem svetu 2 razt. do ostrega pomolčka pod navpičnim delom stebra. 3 m desno in navzgor po poklinah čez navpično steno (20 m, V). Izstop po zajedi desno na stojišče-. Dalje opis ni potreben. Idealna skala dovoljuje plezati povsod, sicer pa slediš najlepšim prehodom po strmem stebru. Enakomerne težave (III, III+). Preden stopiš na vrh, je treba preplezati še nekaj ostrih stolpičev.
[39] Sestop (II, III) Z vrha na S stran do velike police z oknom. Po njej desno mimo okna (vzh.) in rahlo navzdol do klina. Po vrvi 20 m in desno po žlebu na sedelce, ki zaključuje gmoto C. Coro. Zdaj v J plat. Po grapi navzdol ca 100 m (najprej 20 m po vrvi), nato pa po neizrazitem sistemu poličk (možici) levo do strme doline, kjer stopiš na mar. pot, ki pelje dol proti koči. 2.30 h.
- - - - - - - - - - - - - - - - - - -
[40] Desno od C.Coro je greben nad dolino Canali ves našpičen. Tu stoje cele trume campanilov. Čeprav je pogled nanje zelo slikovit in so tudi pristopi lepi in v dobri skali, je to področje zaradi skromnih dimenzij, vendarle samo nekak super plezalni vrtec. Podrobnosti: vodnik Val Canali (Cappellari-Timillero). To področje viškuje v visokem vrhu Croda Granda, na desni pa se pripenja masivu Ortiga.
Croda Granda, 2837 m
[41] Osrednja vzpetina v spletu grebenov nad dolinama Canali in San Lucano. Plezalsko malo pomemben, a zaradi imenitnega razgleda in lepega, lažjega pristopa zelo privlačen cilj tudi za neplezalca.
[42] Običajen pristop (I). Od koče Treviso po poti po dolini navzgor do razpotja pod C. Coro. Desno gor po strmi dolini Vallon del Coro (desno od C. Coro). V levem delu zatrepa vrh dolini vstopiš v skale. Po dobro zavarovani poti do škrbine Marmor in bližnjega bivaka Reali (2550 m). Do sem markirano.. Od koče Treviso 3 h. Od bivaka kreneš proti V čez snežno planoto do sedla Sprit ob vznožju C. Grande, kjer se odpre pogled proti V (Gosaldo). S sedla čez grušč in lahko pečevje na polico, ki pelje desno v kotanjo Miniere. Po njej na greben in proti Z na vrh. Od biv. 1.30 h.
Sasso d’Ortiga, 2634 m
[43] Najmogočnejša gora v grebenu desno ob Val Canali. Proti Z se spušča močan greben s samostojnim vrhom P. Rifugio. Ta zaključena skupinica spada med najimenitnejše plezalske cilje v Pali. Idealna skala! Najlepša smer: Dvojni raz (1000 m!).
[44] Običajni pristop (I, II) pelje na vrh čez V pobočje. Od koče Treviso po mark. poti strmo gor skozi dolino Mughe na istoimensko sedlo (2244 m, 1.30 h) v glavnem grebenu. Levo za greben (proti S) čez strme trave (še vedno mark. steza). Pod gladkimi pečinami kaže puščica odcep proti vrhu (dalje ni več mark.). Čez pečine, nato pa slediš shojeni stezici, ki pelje čez strme trave in vmesne skalnate pragove (I, II) ves čas poševno desno gor do vršnega grebena nekaj korakov desno od vrha. S sedla 1.30 h, od koče 3 h.
[45] S stena (Cappellari-Timillero, 1972. V+, 500 m, 7 h). Najlepša izmed trojice smeri v strmi ploščati S steni. Odlična skala, enakomerne težave. Smer poteka v desnem delu stene, že blizu Z raza. Od koče Treviso po poti mimo vznožja P. Rifugio do izteka doline Sant’Anna. Po dolini navzgor čez nekaj sitnih skokov (eno mesto IV) do vznožja S stene. Vstop pod levo tekočo rampo pod rumenimi previsi v desnem delu stene. Od koče 1,30 h.
Opis: Po tej rampi 40 m - dalje po rampi, končno levo okrog raziča. - Navzgor v strme plošče; najprej previs, nato plošča, končno prečka 10 m desno na stolpič. - Naravnost gor 25 m (vmes previs). - Desno po previsni zajedi, nad njo prečka desno 15 m. - Poševno desno, nato naravnost, pa spet desno po poči v škrbina za lusko (možic). – 30 m poševno levo gor. - Malo desno in naravnost gor 40 m. – 5 m gor, 3 m levo, pa spet 25 m gor. - Poševna poč v levo; najprej krušljivo, kmalu bolje. Čez previs na terasico. - Navzgor lažje, višje gori proti levi. - Lahko desno do vznožja kamina. - Po njem 35 m. - Še po kaminu nato desno ven po poči. - Po njej in desno do naslednjega kamina. - Skozenj. -Skozi zadnji kamin in lahko na vrh. (V tem opisu pomeni – stojišče.)
[46] Z raz (Kees-Wiessner, 1928. IV, IV+, 300 m, 3 h) Smer spada med najlepše bisere Pale. Po obliki in kvaliteti skale močno spominja na slavni Raz Tančic. Zlasti lepa je tura v kombinaciji z SZ razom P. Rifugio (»Dvojni raz«). Od koče Trevisio po strmi dolini (mark.) na sedlo Mughe desno od vrha (1.30 h). Tik nad sedlom uloviš ozko, travnato poličko in ji slediš levo okrog roba v globoko grapo. 20 m dol in desno iz grape čez strmo ploščo (žica) ter navzgor na začetek police, ki se kmalu razširi v prostrano kotanjo po JZ steno Sass d’Ortiga. Od tod po žlebu levo gor do ostre škrbinice po Z razom. Od koče Treviso 2.30 h.
Opis: 1. razt. tik desno ob razu, 2. tik levo, 3. po samem razu. Tako dosežeš vznožje osrednjega, navpičnega dela raza (do sem III+). Zdaj plezaš tik desno ob razu v območju plitve razčlembe, ki se po dveh razt. obrne levo in pripelje na izpostavljeno poličko točno na razu. Naravnost gor čez previsek in dalje po razu (ves čas idealno plezanje v čudoviti skali in veliki izpostavljenosti), ki se više gori vlekne in pripelje na velik stolp. Sestop na drugo stran in čez ogromno, v škrbino zagozdeno skalo, na polico v steni vršne glave. 15 m levo in čez navpično steno nekoliko levo od globoke poči (10 m, IV+) na polico. Desno za rob in lahko na vrh.
[47] JZ stena (Scalet-Bettega, 1961. V, V+, 350 m, 4-6 h)
Elegantno plezanje v idealni navpični skali. Najlepša od številnih smeri v gladki, odprti JZ steni. Teče nekako v vpadnici vrha. Vstopi tik levo črnega vodnega traku. Od koče dobri 2 h (kot pri 46).
Opis: Naravnost gor 3 razt., prečka 10 m levo in navzgor čez previs. Poševno desno gor na lusko. 2 razt. naravnost gor do začetka velike, značilne sive zajede. Skoznjo (50 m, V+), nato razt. poševno levo. Še 40 m do izstopa nekoliko desno od vrha.
[48] Sestop: (I, II) Z vrha nekaj korakov po grebenu proti S (da obideš grapo desno spodaj), nato pa desno dol (proti V) po dobro vidni shojeni stezici, ki pelje čez trave in pragove strmo dol ves čas nekoliko proti desni in se pod strmo skalnato bariero priključi mark. poti tik nad sedlom Mughe. Vrh – koča: 2 h.
Pala del Rifugio, 2394 m
[49] Čeprav le vršič v Z grebenu Ortiga, gledana iz doline, Pala močno zasenči glavni vrh. Strma, ostroroba skalna ostrica, od vsepovsod obdana z mogočnimi stenami. Imeniten plezalski vrh s krasno skalo.
[50] SZ raz (Castiglioni-Detassis, 1934. IV+, 700 m, 5-6 h). Imenitna, velikopotezna, mnogo plezana smer v izvrstni skali. Spodnji del Dvojnega raza. Raz je izrazit, smer naravna. Vstop ob vznožju raza, tik desno od navpične grape, izteka doline Sant’Anna. Od koče Treviso 15 min.
Opis: Nad vznožnim , skrotastim delom raza (ok. 100 m, III, IV-) te smer potegne levo v S steno. Tu plezaš navpično gor 1 razt. do začetka izredno gladkega kamina. Skozenj (IV+) na velik pomol. Novi strmi zagon raza preplezaš tik desno (III, IV) in dosežeš drugo večjo ramo. Po krajšem ovinku levo plezaš spet v območju raza ter dosežeš lopo pod zadnjim delom. To je krasen navpičen stolp, zgrajen iz čudovite skale, ki ga naskočiš kar naravnost in preplezaš v idealnem plezanju v veličastni izpostavljenosti (2 razt., IV). Tako dosežeš lahek svet 10 min pod vrhom.
[50A] Dvojni raz (IV+,1000 m, 8-10 h) Sestavljanka iz smeri 50, 53, in 46 spada med najvelikopoteznejše ture zmerne težavnosti v Dolomitih. Dolžnostna tura vsakega ljubitelja Pale.
[51] SZ stena (Frisch-Corradini,1967. V+, 500 m, 6-9 h) Izredno lepa, zelo zahtevna tura. Imenitna skala, velika naklonina. Plezanju daje glavno smer navpičen steber desno od SZ raza, ki se 200 m pod vrhom združi z le-tem. Vstop tik desno od vznožja stebra.
Opis: Od velikega vstopnega možica naravnost gor 15 m na poličko – Korak levo in 25 m navpično čez plošče, izstop desno na poličko. – 3 m desno, po zajedi navzgor, nato pa poševno levo na stoj. – poševno levo po lahkih policah in žlebovih 2 razt. do raza stebra. – Naravnost gor po žlebu in nato po navpični zajedi na vrh izrazitega stolpiča – prečka 10 m levo (navpična stena) in navzgor na poličko. – Desno v zajedo, iz nje kmalu desno v novo zajedo in po njej do stoj. – Najprej naravnost, nato levo proti veliki strehi – Kratek razt. po poči do strehe – Streho preplezaš levo povprek, 10 m nad njo stoj. – Desno čez previsek v kamin, po njem levo gor na drugi veliki pomol na SZ razu (št. 50) 200 m pod vrhom. (V tem opisu pomeni znak – stojišče).
[52] JZ stena (Esposito-Mauri-Galli,1941. IV, V, 400 m, 4-5 h). Lepa, mnogo plezana klasika. Strma »diretisima« čez osrednji del mogočne stene tik nad kočo Treviso. Dostop (zapleten) pelje iz doline Mughe nad kočo čez škrbino med glavno steno in prislonjenim masivom Dente del Rifugio. Od koče naravnost gor strmo (mark.) v položnejši del doline Mighe. Tu levo do izteka globokega kamina desno od stene Dente del Rifugio. (V vpadnici nezgrešljivega 40-metrskega stolpa – Gendarme della Pala) Od koče 45 min.
Opis: Po lahkem žlebu 30 m. Velik previs obideš desno (IV), nato dalje po žlebu in levo mimo žandarja na sedelce. Sestop na drugo stran v grapo. Po njej še sestop ca 50 m do stika z novo grapo. Po njej levo gor mimo votline na travnato glavo. Še nekoliko levo, nato pa navzgor po neizrazitem stebričku do njegove glave. (od dna grape ca 150 m, III)Tu šele pravi vstop. Desno gor po spočetka previsni poči cel razt. (IV+, idealna skala) na polico. Levo in navzgor po naravnih prehodih med policami 3 razt. (IV) do vznožja gladke, strme stene. S pomolčka na desni plezaš poševno levo navzgor (IV,V) do poličke pod previsi (30 m). 10 m desno in čez previsek v lažji žleb. Navzgor do lahke, levo usmerjene rampe. Po njej 2 razt., nato navzgor (nikar dalje levo) v čudovitem plezanju čez strmo steno do kaminčka, ki je zarezan med dve strehi (iz doline videti kot očala). Tik nad njim stopiš v vršno skrotje.
[53] Sestop (II, III) Po grebenu proti S. Ortiga. Sprva po desnem (J) boku navzdol, nato ves čas tik desno ob grebenu navzgor čez nekaj ostrih stolpov. (Pazi, da ne zgrešiš možicev!) Na izpostavljenem pomolu precej nad najnižjo točko grebena zavije smer po ozki polički v S steno. Skrbno sledi gosto postavljenim možicem po poličkah (II, III) gore-dole do ostre škrbine pod Z razom Ortiga (vstop smeri 46, nadaljevanje dvojnega raza). Tu spet na J stran in navzdol po rampi-žlebu v kotanjo pod JZ steno Ortiga. Nekoliko navzgor (stezica) na polico, za rob in ob žici strmo dol v grapo. Po njej 20 m gor in desno po izpostavljeni polički na sedlo Mughe. Navzdol po mark. poti do koče. Vrh – koča: 2.30 h.
[54] Dente del Rifugio (2050 m). Oster k JZ steni P. Rifugio prislonjen zob tika nad kočo Treviso. Kratke, prijetne, zelo obljudene smeri. Inf. V koči.
[55] Palla della Madonna (2524 m) Razbit, prostran masiv. Zah. sosed Ortige onstran sedla Mughe. Plezalsko manj pomemben vrh, razbit v cele gozdove campanilov in manjših rogljev. Nekateri niti niso brez mika, toda premajhni, da bi pritegnili večjo pozornost. Edina izjema je P. Disperazione.
Punta della Disperazione, 2083 m
[56] Že ime »Gora obupa« pove, čemu služi (tolažilna tura ob slabem vremenu) a je tudi sicer kar prijeten grižljaj za mimogrede, saj je sestavljena iz čudovite skale, pa tudi dostop je prav kratek. To je zadnji vršič v SZ grebenu P. Madonne z lepo 200 m steno. Mnogo obiska! Zelo priporočljiva tura za palskega novinca.
[57] S stena (Leva smer, Timillero-Secco, 1973. IV, 180 m, 1,30 h, idealna skala) Smer (markirana z rdečimi pikami) poteka čez odprto steno v levem delu, že blizu levega raza. Od koče Treviso strmo navzgor v iztek doline Mughe in desno do vstopa tik pod zagozdeno skalo v grapi pod steno. Od koče 30 min.
Opis: Kaj bi z opisom, saj imaš markacije. V glavnem kar naravnost gor, tik pod vrhom črn previs. Vsa smer v idealni skali.
[58] S stena (Srednja smer, Timillero-Criegern, 1974. V, VI, 200 m, 4 h) Kratka, a jedrnata mojstrovina oskrbnika koče Treviso Renza Timillera. Vstop pri rododendronih pod najnižjo točko stene.
Opis: Poševno levo, nato pa naravnost gor, čez deloma previsno steno (30 m, V+). Poševno desno po zajedi (V) na dobro stojišče desno od strehe nad zajedo. Po kaminčku mimo zagozdene skale in levo gor po lepi steni (IV+) do strehe. Desno čez njo (VI) na dobro stoj. Naravnost gor v izvrstni skali do previsa, čezenj (IV, V) in lažje do vrha. Zadnji raztežaj skupen s smerjo 57.
[59] Sestop. Nekaj korakov po grebenu (II) do klina. Po zraku 20 m v škrbino za vrhom in po grapi levo dol nazaj k vstopu. Vrh – koča: 1 h.
[60] Cima d’Oltro (2397 m). Najjužnejši visok skalnat vrh v grebenu V nad Val Canali. Slabša skala, zato malo obiska. Med lepšimi sosedi ne pritegne pozornosti.
Južna veriga II: dolina San Lucano >>>