Nedelo - Mitja Felc: Tri četrt milijona evrov je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plačal ministrstvoma za obrambo in notranje zadeve, ker so vojaške in policijske posadke opravljale naloge nujnih helikopterskih prevozov.
Od tega je bil velik del stroškov za reševanje v gorah. Helikoptersko reševanje v gorah se je letos v primerjavi z lani še precej povečalo. Do 23. septembra so na pomoč v gore odleteli 119-krat, lani v celem letu pa v 92 primerih. Če je zbiranje informacij o nesreči enotno na številki 112, pa takšno reševanje in financiranje nikakor ni v domeni samo ene službe, sodelujejo namreč lahko vojska, policija, gorska reševalna služba, Uprava RS za zaščito in reševanje ter ZZZS.
Nekateri strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da bi morali to področje zakonsko urediti precej bolj dosledno, saj vlada zdaj precejšnja zmeda. Pa ne glede reševanja, to je dobro in strokovno, zaplete se pri plačevanju stroškov oziroma povrnitvi stroškov, če se je planinec na pot odpravil pomanjkljivo opremljen ali celo pod vplivom alkohola. Vojska in policija, ki opravljata helikopterske polete v gore, poškodovanim planincem ne izstavljata računa za svoje storitve, to je v pristojnosti ZZZS in Uprave RS za zaščito in reševanje. A kakor nam je povedal Damjan Kos, vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi pri ZZZS, tudi zavod nima nobene zakonske podlage, da od planinca, ki se je denimo ponesrečil zaradi neprimerne opreme, terja povrnitev stroškov reševanja in zdravljenja. To lahko zahteva le v primeru, ko ne gre za samopoškodbo zavarovane osebe, torej, če je za poškodbo kriv nekdo drug. A v zadnjih dveh letih niso obravnavali nobenega takšnega primera.
Pri helikopterskem reševanju večinoma sodeluje letalska posadka slovenske vojske s helikopterjem BELL-412. Cena za uro leta se je s prvim aprilom letos dvignila z 1.985 na natanko 3.156,68 evra. Gre za tržno ceno, ki velja tudi za nujno reševanje v gorah, le da ZZZS, ki ministrstvu za obrambo povrne stroške, od tega zneska odšteje 20-odstotni DDV. Občasno odletijo na nujno gorsko helikoptersko reševanje s policijskim helikopterjem, katerega ura letenja stane po ceniku MNZ nekaj malega čez 1.300 evrov. Po policijskih podatkih vsaka reševalna akcija v gorah v povprečju traja med uro in pol do dve uri, zato samo strošek poleta s helikopterjem hitro doseže nekaj tisoč evrov. V to vsoto seveda niso všteti delo gorske reševalne službe (ki tako ali tako dela brezplačno), intervencija dežurnega zdravnika v ekipi helikopterske nujne pomoči, zdravljenje poškodovanega planinca in drugi morebitni stroški.
Ministrstvo za zdravje se trudi najti načine, s katerimi bi zmanjšali odtok sredstev iz obubožane zdravstvene proračunske malhe, zato razmišljajo o spremembi zakonodaje, ki bi lahko po žepu močno udarila vse, ki se ukvarjajo z bolj tveganimi športi. Če zdaj veljavna zakonodaja z brezplačnim helikopterskim reševanjem in zdravljenjem »nagradi«, denimo, pomanjkljivo opremljene planince, ki se v gorah poškodujejo, pa bi lahko novi predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ministrstva za zdravje zavil v povsem drugo smer. Pogoje nameravajo toliko zaostriti, da bo vsak planinec, ki se poškoduje, dolžan del finančnega bremena reševanja in zdravljenja prevzeti sam. Ne glede na to, ali se boste v hribe odpravili v brezhibni opremi ali v navadnih supergah, boste morali povrniti del stroškov reševanja. Osnutek zakona namreč predvideva uvrstitev planinarjenja med tvegane športne dejavnosti.