Novi tednik Celje - Franci Horvat: ... na Pohorju - Iz njegovega novega izletniškega vodnika Poti k izvirom
Pohorje se nahaja med Dravo na severu ter Vitanjskim podoljem, Dravinjskimi goricami in Dravsko-Ptujskim poljem na jugu. Njena površina znaša okoli tisoč kvadratnih kilometrov.
To je svet bogatih gozdov (kjer prevladujejo iglavci), skritih jezer, divjih sotesk in slapov, barij, čudovitih planjav in razglednih vrhov. To področje je poznano po »proizvodnji kisika«, domnevno ga je dovolj za celotno Štajersko. Zanj so značilne prav posebne klimatske razmere, saj leži na prehodu alpskega in predalpskega sveta Slovenije. Na tem območju se mešajo vplivi različnih klimatskih vzorcev. Pohorski vrhovi (Črni vrh 1543 m, Rogla 1517 m, Velika Kopa 1542 m) so deležni visoke zračne vlage, bolj kot se spuščamo, bolj se čuti celinski vpliv.
Za apnenec je značilno, da je prepusten za vodo, toda na Pohorju, kjer prevladujejo magmatske kamnine, je zadeva nekoliko drugačna. Nepropustna tla omogočajo nastanek barij, ki dajejo tej pokrajini poseben pečat. Z zagotovostjo lahko trdimo, da so visoka barja na Pohorju najvzhodnejša v Slovenji, kot so Ribniško jezero in Črno jezero ter Lovrenška jezera.
Pohorje se deli na več območij, in sicer Mariborsko in Hočko, Slovenjebistriško, Konjiško-Zreško, Lovrenško in Ribniško ter Slovenjegraško. Ostanki pragozda Šumik so res nekaj posebnega, njegova površina znaša 19 hektarjev in je le del 57 hektarjev velikega gozdnega rezervata ob Lobnici, ki je zaradi svojih naravnih lepot in zanimivosti od leta 1967 zaščiten kot gozd s posebnim namenom. Gre za enega redkih ostankov naravnega rastja s prvobitnim sestojem gabra, hrasta, bukve, kostanja in smreke. V gozdnem rezervatu se nahaja rastišče rjastega sleča in alpskega svišča. Slikovita dolina Lobnice s slapovoma Veliki in Mali Šumik, redke rastline, nedotaknjen gozd so okoliščine, ki dajejo temu prostoru prav posebno mesto med rezervati. Reka Lobnica izvira na nadmorski višini 1290 metrov iz Falskega ribnika, izlije se v reko Dravo pri Rušah, njena dolžina znaša 15,5 kilometrov.
Veliki Šumik je s svojim velikim pretokom tudi najmočnejši slap v Sloveniji, ki se nahaja na nekarbonatnih tleh. Višina slapu znaša kar 36 metrov, kar ga uvršča na prvo mesto med pohorskimi slapovi. Voda drsi (in ne pada) poševno preko skalne zapore, pod kotom 42 stopinj, kar so ugotovili z natančnimi meritvami. Okoli 200 metrov nižje se nahaja Mali Šumik, kjer voda pada devet metrov v globino. V neposredni bližini se nahajajo skalna znamenitost, imenovana Trije hlebi, in Ravbarske peči ter okoli 30 metrov visoko Vernsko slapišče.
Dostop:
Bajgot na Pohorju (1030 m) lahko dosežemo z več smeri: z Areha in Ruš čez Staro glažuto; iz Slovenskih Konjic čez Oplotnico in Osankarico in preko Zreč, Rogle ter Osankarice. Tu se nahaja dovolj veliko parkirišče ob prostoru, ki je namenjeno za piknik. Brez večjih težav poiščemo markacije, ki vodijo v pragozd Šumik in k slapovom. Pot nekaj časa poteka ob Lobnici, nato se vije po gozdu, kjer je potok daleč pod nami, zato moramo zelo paziti na vsak korak. Del poti je opremljen z žično vrvijo in klini, ki nam pomagajo, da varno sestopimo pod slap Veliki Šumik. Po ogledu se spustimo do mostu, ki ga moramo prečiti, da dosežemo slap Mali Šumik, nahaja se na nadmorski višini okoli 950 m. Od Bajgota do slapu Mali Šumik bomo rabili slabo uro in nekoliko več za vrnitev.