Večer - 7 dni – Glorija Marinovič: Čomolungma je klonila! je z velikimi črkami vpil naslov v Večeru. Neuspeh bi najverjetneje pomenil tudi javni linč, kajti zabosti jugoslovansko zastavo na vrh sveta je bila malone sveta dolžnost.
Čomolungma, Sagarmata, Boginja mati Zemlje, Tista, ki se dotika neba
Trinajstega maja 1979 je na vrh sveta Mt. Everest stopila jugoslovanska himalajska odprava in začrtala Jugoslovansko smer po najzahtevnejšem zahodnem grebenu, peto prvenstveno na to goro, in smer še danes velja po mnenju mnogih poznavalcev za najtežjo. Bilo je že 25 poskusov ponoviti jugoslovansko smer, a samo eden je bil uspešen. V svetovnem merilu je bila to 53. odprava na Mt. Everest, Kranjčana Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj pa prva Slovenca, prva Jugoslovana na strehi sveta. Njima so čez dva dneva sledili Stane Belak, Stipe Božić in šerpa Angh Pu, ki se je pri sestopu smrtno ponesrečil.
"Tone, s'deva pr' kitajsk' piramid' in ne veva, kva bi." Znamenita Nejčeva "tožba", ki jo je 13. maja 1979 po radijski zvezi zaslišal vodja odprave, je povzročila najprej tišino in potem evforijo, ko se je moštvo spomnilo, da kitajska piramida, aluminijasta konstrukcija, ki jo je tam pustila kitajska odprava, stoji prav na vrhu sveta. Uspelo je! Uspelo je vsem, kajti vsi so garali za skupni cilj. In kuharju je zmanjkalo ruma. Čonolungma je klonila! je z velikimi črkami vpil naslov v Večeru. Takšen je pač novinarski jezik, pravi alpinisti se besednim zvezam ''goro osvojiti, premagati, gora se je vdala, klonila ...'' izogibajo kot hudič križa. Letos, trideset let po podvigu - deveterica članov odprave Everest 79 se je ob jubileju vrnila pod Himalajo -, je Andrej Štrempfelj v nekem intervjuju dejal: ''Osvojiš lahko punco ali ozemlje sovražnika, ne osvajaš pa gore. Pač plezaš gor in si vesel in srečen, ko prideš dol.''
Na tisoče kilogramov opreme je z odpravo odpotovalo v Nepal
Od Triglava do Gevgelije
Maja 1979 so tla v Črni gori po uničujočem potresu še vedno drhtela. Tito je odpotoval na prijateljski obisk k Leonidu Brežnjevu v Moskvo, v Beogradu je zasedala skupščina SFRJ, Maribor je gostil mednarodno razstavo cvetja, a na Večerovih naslovnicah je bilo vsak dan mogoče prebirati tudi vesti o dogajanju na Mt. Everestu. In kar je bil pravi tehnični podvig za tisti čas - Večer je objavljal dnevnik Ivana Kotnika, udeleženca odprave, resda z nekajdnevno zasmudo. Danes, ko lahko prek spleta sproti spremljamo alpinistične podvige v gorah, si je povsem nemogoče predstavljati, kako mrzlično so bralci čakali na vsako nadaljevanje.
Za današnji čas je enako nepredstavljivo, v kakšni opremi in s kolikšnim tovorom so se člani podali na pot. V kleti ljubljanskega kliničnega centra so v sode zapakirali 18 ton opreme in hjrane, slednja je bila seveda večinoma v kovinskih konzervah, dodatne tri tone hrane so nakupili v Nepalu. Oprema vsake visokogorske alpinistične odprave je je sila pomembna za končni uspeh. Marjan Manfreda, ki je bil skupaj z Vikijem Grošljem prav tako predviden za vrh, a so mu pomrznili prsti na rokah, je ob vrnitvi v domovino povedal: ''Čevlji so dobri, vendar z nekaterimi izboljšavami, tega pa ne bi mogli trditi za puhasto opremo in spalne vreče. Tudi pri šotorih bodo morali opraviti še nekaj korektur in jih razvijati, da bodo primerni za takšne višine in vreme. Nabrali smo si dragocene izkušnje, ki jih bodo morale naše tovarne upoštevati. Puhasta oprema je bila občutno pretežka.''
Oprema je bila seveda domače proizvodnje, kakor se je pač spodobilo za čas, ko je bilo treba nenehno dokazovati, da v ničemer ne zaostajamo za izdelki kapitalističnega sveta. Pred 30 leti je za odpravo na Mt. Everest posebne dvojne višinske čevlje izdelala Alpina iz Žirov, deveterica, ki se je pred dnevi vrnila s tokratne odprave, je bila spet obuta v Alpinine čevlje. Model Anapurna.
Tako številčnih odprav, kot je bila jugoslovanska, danes ne organizirajo več. Na pot v Katmandu je odšlo kar 25 alpinistov, največ Slovencev, po dva sta bila iz Hrvaške in BiH. Med spremljevalci sta bila tudi radijska tehnika, hkrati radioamaterja, televizijski snemalec, novinarja in slikar. Odpravo Everest 79 je vodil Tone Škarja, vodil je tudi letošnjo, ''spominsko''. Takrat, piše Škarja, sta si z Alešem Kunaverjem vodstvo odprave podajala kot vroč kostanj. Neuspeh bi najverjetneje pomenil tudi javni linč, kajti zabosti jugoslovansko zastavo na vrh sveta je bila malone sveta dolžnost in s himalajci so živeli vsi od Triglava do Gevgelije. Kar danes od mnogih alpinistov pričakujejo, če ne že zahtevajo sponzorji, je tedaj pričakovala država, nacija. In isti dan, ko je v domovino prispela pretresljiva novica o smrti Ang Phuja, so mediji objavili vest, da bo predsednik Tito odlikoval udeležence odprave z redom za zasluge za narod z zlato zvezdo ''za izjemen alpinistični podvig - osvojitev najvišjega vrha na svetu, kar je velik prispevek k mednarodnemu ugledu jugoslovanskega športa''.
Prav vsi živeči udeleženci legendarne odprave so tako ali drugače še zmeraj vključeni v delo v planinski organizaciji. Nekaj jih živi le še v knjigah in spominu: leta 1983 je v snežnem plazu na Manasluju umrl Nejc Zaplotnik, dve leti kasneje se z Jalung Kanga ni vrnil Borut Bergant. 1996. leta so pod severno steno Male Mojstrovke reševalci našli truplo Staneta Belaka, pogrešanega od božiča prejšnjega leta. Predlani sta zaradi bolezni umrla zdravnik Evgen Vavken in radijski tehnik Slavko Šetina.
Deset let po prvem našem vzponu na goro vseh gor je na vrh Everesta stopil Viki Grošelj, v naslednjih letih so mu sledili Janez Jeglič, Marija Štrempfelj, Andrej Štrempfelj (že drugič), Pavle Kozjek, ki se je vzpel brez kisika, Aco Pepevnik, Davo Karničar, ki je smučal z vrha, Franc Oderlap, Tadej Golob, Matej Flis, Grega Lačen, Viki Mlinar in Marko Lihteneker (umrl pri sestopu).
----------------------------------------------------------------------------------------
Odprava Everest '79
Tone Škarja, Stane Belak, Tomaž Jamnik, Evgen Vavken, Igor Tekavčič, Bojan Pollak, Roman Robas, Štefan Marenče, Stane Klemenc, Viktor Grošelj, Zvone Andrejčič, Borut Bergant, Franček Knez, Ivan Kotnik, Marjan Manfreda, Vanja Matijevec, Dušan Podbevšek, Andrej Štrempfelj, Marko Štrempfelj, Nejc Zaplotnik, Jože Zupan, Stipe Božić,Vlado Mesarić, Muhamed Gafić in Muhamed Šišić. Spremljevalci:radijska poročevalca Matjaž Culiberg in Slavko Šetina, novinarja Marjan Raztresen in Rade Kovačevič, televizijski snemalec Slavo Vajt in slikar Franc Novinc.
Letošnje spominske odprave v Himalajo so se udeležili Škarja, Jamnik, Pollak, Grošelj, Kotnik, Podbevšek, Andrej Štrempfelj, Božić in Šišić.
Tone Škarja, vodja odprave, Stane Belak - Šrauf in zdravnik Evgen Vavken na tiskovni konferenci pred odhodom v Himalajo
Pripravila: Glorija Marinovič
.