Dnevnik – Uroš Praš: Pavle Kozjek, lanski dobitnik zlatega cepina in Gregor Kresal, ki ga poznamo ...
Dnevnik, sreda, 8. avgusta 2007
Slovenca preplezala še neosvojeno
Pavle Kozjek, lanski dobitnik zlatega cepina, najvidnejše nagrade v alpinizmu, in Gregor Kresal, ki ga med drugim poznamo kot pisca vodnika Zimski vzponi v Julijskih Alpah, sta v samo 14 urah splezala na 5410 metrov visoko Puscantrupo v Peruju
LJUBLJANA - Pred kratkim sta se Pavle Kozjek in Gregor Kresal ali "Kresalov ata", kot ga nekateri kličejo, vrnila z uspešne odprave v Peruju. Preden smo se obrnili nanju, smo jima pustili, da se vsaj malo spočijeta od tritedenske avanture v Južni Ameriki.
Vrnila sta se tako hitro, kot sta odšla. Prišla, videla in zmagala oziroma, kot bi rekel Pavle Kozjek - "fast and light". To je v zadnjih letih tudi prevladujoč trend plezanja v svetovnem alpinizmu. Na pot vzameš ravno prav stvari, tako da ni nič odveč. V takšne vzpone moraš iti z lahko opremo, se pravi brez šotora, spalne vreče in kuhalnika, pravi Kozjek.
Še ena prvenstvena smer
Po tistem, ko je Kozjek lani zagledal vabljivo fotografijo Puscantrupe Este, nepreplezane stene v plezalnem vodniku območja Cordillera Huayhuash, zanj ni bilo več poti nazaj. Minilo je leto dni priprav na vzpon, ki so ju skupaj z Gregorjem Kresalom pripeljale pred njeno vznožje. Steno sta "v živo" videla šele dva dni, preden sta se je lotila, kar pa je bilo brez nadaljnjega posebno plezalno doživetje. Steno sta "zlezla" 6. julija v samo 14 urah (vzpon in sestop), saj je vse potekalo tekoče. Nekoliko ju je zadržal previsen kot z majavimi bloki, ki sta ga poimenovala kar "scary corner", a sta se brez večjih težav izvlekla tudi iz tega in poiskala varen izhod. Skala, po kateri sta plezala, je nekaj posebnega. Vulkanski tuf je zelo kompakten in jima je nudil odlično trenje ter omogočal prav nenavadne načine varovanja. Vse se je odvijalo skoraj idealno in s plezanjem sta zaključila v dveh tednih.
Preplezano smer sta poimenovala Stonehenge, kar veliko pove o "arhitekturi" te stene, katere skalni skladi kažejo podobnost z angleško znamenitostjo. Konec dober, vse dobro pravi slovenski pregovor; Pavletu in Gregorju se je vse izteklo po načrtu. Preplezala sta prvenstveno smer v eni zelo negostoljubnih pokrajin. Na tak način sta odkrila nove možnosti za plezanje v prav posebnem kotičku sveta. Naklonjeno jima je bilo tudi vreme. Kot je dejal Pavle, so bile temperature okoli ničle ali malo višje. Vzhodna stena je bila vsaj dopoldne na soncu in pričakoval je višje temperature, še dodaja. Vseskozi sta se morala spopadati z mrzlim vetrom, tako da sta ves čas plezala v vetrovki iz goreteksa in hlačah, oblečenih čez debel termoflis.
Prva na gori in odzivi
Njun vzpon je bil sploh drugi vzpon na vrh te gore (prvi je bil pred 21 leti in opravljen z zahodne strani) in prvi uspešen. Kot nam je povedal Pavle, sta med plezanjem naletela na kline prve odprave. Zato tudi ne preseneča, da so njun podvig, v doslej ne preplezani vzhodni steni 5410 metrov visoke Puscantrupe na perujskem območju Cordillera Huayhuash, opazili v mednarodni alpinistični srenji. Kozjek to pripisuje stilu vzpona (lahko in hitro, v enem zamahu) in atraktivni "plezariji" v neobičajni skali. Predvsem pa enkratni obliki same gore in liniji smeri v njej. K temu dodaja, da je bil cilj vsekakor pravi. Verjetno pa je malo pripomogel letošnji zlati cepin: ko te enkrat dobro poznajo, je pristop drugačen, še navrže.
S kom, kdaj in kako na pot
Najprej se je Pavle dogovarjal z Miho Lamprehtom, potem z Zoranom Radetičem, a zaradi zdravstvenih in drugih razlogov niso našli prave kombinacije. Ko je maja z odprave s Svalbarda prišel Grega Kresal, mu je poslal sliko stene. Grega je razmišljal približno pet sekund in se odločil, da gre zraven. Po letu 1993, ko sta v Andih, v steni 6112 metrov visokega Chacraraja, preplezala prvenstveno smer, je to bilo njuno drugo skupno sodelovanje. Zanimivo je, kako se jima je vse izteklo, pravzaprav nista pogrešala ničesar. Prvi teden sta porabila za aklimatizacijo in kolesarila z gorskimi kolesi po odličnih terenih, ki so tam kot nalašč za to. Na 4500 metrih sta si privoščila še malo športnega plezanja in šla na izlet oziroma pristop na pettisočaka. Nato je sledila eksotična vožnja v gorsko vasico Cajatabo, ki je bila izhodišče odprave, nam Pavle opiše zadnji del poti pred vzponom. Od tam sta imela samo še dva dni z osli do baznega tabora, sledila sta le še vzpon in pot nazaj v Huaraz, kjer sta si privoščila proslavljanje in obujale spomine. Ena od prigod, ki se jih bosta z veseljem spominjala, je tudi tista, ko je Grega med plezanjem v najtežjem raztežaju izgubil eno od stekel na sončnih očalih. Bila sta tako osredotočena na plezanje, da tega sploh nista opazila. Šele na fotografiji sta ugotovila, da nekaj manjka. Po sestopu se njuna pot še ni končala. Vedela sta, da imata še dan hoje in dan vožnje nazaj do civilizacije. In če sta kaj pozdravila z veseljem, je to bilo pivo v prvi indijanski vasici. Na tem mestu Kozjek razloži, da sicer ni poseben ljubitelj piva, a se je ta po vzponu res prilegel.
Smer Stonehenge v Puscantrupi Este (5410 m) - Foto: Pavle Kozjek
S pogledom, usmerjenim v prihodnost, pa sta oba že pri naslednjih podvigih. Kresal meri na Bafin island, Kozjek pa jo bo verjetno mahnil nekam v Pakistan. Seveda pa brez sponzorjev, prijateljev in razumevajoče družine to ne bo izvedljivo.
Uroš Praš
Pavle Kozjek
Poklic: magister informatike.
Od leta 1988 zaposlen na Statističnem uradu Republike Slovenije, vodja enega od oddelkov za razvoj aplikacij. Član Alpinističnega odseka Ljubljana Matica.
Plezati je začel leta 1979. Po številnih vzponih v domačih gorah, Alpah in Dolomitih se je leta 1983 udeležil svoje prve himalajske odprave, v naslednjih letih pa je plezal po stenah in vrhovih mnogih najpomembnejših gorstev sveta. Na 23 odpravah je preplezal na pet osemtisočakov, dva sedemtisočaka in vrsto šesttisočakov.
Skupno je doslej opravil okoli 1200 vzponov, od tega več kot 100 prvenstvenih v naših in tujih gorah. Za lanski solo prvenstveni vzpon na 8201 meter visok Eo Ou je dobil zlati cepin (nagrado občinstva), najvidnejše svetovno alpinistično priznanje.
Gregor Kresal
Rodil se je 21. maja 1969 v Ljubljani, leta 1997 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od 1998 zaposlen pri UNIARH.
Plezati je začel leta 1984 kot član MO, pripravnik AO Ljubljana Matica je postal leta 1987, alpinist 1989, alpinistični inštruktor pa leta 1993.
Skupno je opravil več kot 500 alpinističnih tur, od tega 50 prvenstvenih, in več kot 150 turnih ter alpinističnih smuk.
Med svoje najbolj strašljive vzpone šteje
Hudičevo limonado, za katero sta s Sebastjanom Semrajcem pozimi leta 1993 potrebovala skupno skoraj pet dni. Bistveno pri njegovem pogledu na alpinizem je skrajno minimaliziranje uporabe svedrovcev.