Nedeljski dnevnik, Povabljeni ste na kavo - Katja Petrovec: Centralna evidenca članstva bo omogočila tudi boljša zavarovalna kritja - Prostovoljstvo je čar planinskega gibanja
Bojan Rotovnik v sebi združuje več funkcij. Hodi v službo, od otroštva zahaja v hribe, je oče in zato v zadnjih letih aktivno odkriva družinsko gorništvo, ter predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS). Ko je bil pred dvema letoma izvoljen na ta položaj, je bilo zaznati, da bo v največjo športno organizacijo pri nas zapihal svež veter in da se bo mlado vodstvo lotilo nekaterih področij, ki so ostajala tudi po 50 let nespremenjena.
Kaj vam je uspelo spremeniti od vaše izvolitve do danes?
»Celovito smo prenovili spletno stran ter sistematično uredili obveščanje javnosti in medijev o vseh dogajanjih znotraj planinske organizacije. Zaradi prenove sistema članarin želimo vzpostaviti centralno evidenco članstva, kar je v organizaciji z 270 društvi in 60.000 člani velik zalogaj. Celoten projekt bodo izvajali prostovoljci po vseh društvih. Znotraj same organizacije pa smo pripravili reorganizacijo PZS kot organizacije in pripravili nov statut.«
Začenjajo se torej korenite spremembe glede članarin?
»Članarina je eden od temeljev organizacije in vsako spreminjanje potrebuje svoj čas, širši konsenz, ustrezno javno razpravo in predvsem implementacijo v vseh društvih, zato hitrih korakov ne delamo. A smo že za leto 2012 pripravili kopico nadgradenj sedanjega sistema. Izboljšali smo določena zavarovalna kritja, malo smo še popestrili izbiro možnih zavarovanj. Ko bo vzpostavljena centralna evidenca članstva, kar naj bi bilo konec leta 2013, bomo članarino nadgraditi še z drugimi ugodnostmi, hkrati pa smo že sprejeli odločitev, da bomo leta 2014 uvedli premakljivo članarino, kar pomeni, da ta ne bo veljavna do 31. januarja naslednjega leta, ampak leto dni od plačila. To pa terja mnogo priprav in seveda vzpostavitev centralne evidence članstva.«
Avstrijcem težko konkurirajo
Po navadi se ob začetku leta med planinci vnamejo razprave o tem, kaj ponuja članu PZS in kaj avstrijski Alpenverein. Da PZS nima tako kakovostnega zavarovalnega kritja kot severni sosedje.
»Avstrijska planinska zveza ima vključenih 400.000 članov, PZS 58.300 članov, kar je glede na velikost in število prebivalcev obeh držav primerno razmerje. Ampak 400.000 članov zavarovalnice obravnavajo bistveno drugače kot 58.300. Že s komercialnega vidika težko konkuriramo avstrijski planinski zvezi. A kdor je temeljito preučil obe vrsti zavarovanj, je najverjetneje ugotovil, da ni vse, kar je v Avstriji, boljše. Dejansko je neko področje, ki ga pri nas nismo mogli ponuditi prav zaradi nizkega števila članov, v Avstriji urejeno - asistenca ob nesrečah v tujini. To pomeni, da je pri nas vsak član zavarovan za primer reševanja iz tujih gora, a mora sprva vse stroške plačati sam in šele potem pri zavarovalnici vse skupaj dokazovati z računi, da mu nato stroške poravnajo. V Avstriji je to urejeno na asistenčni način, da po nesreči zavarovalnica začne postopek in takoj pokrije vse stroške. Zelo smo si prizadevali, da bi to največjo razliko med avstrijsko in našo članarino uredili že letos, a žal nam tega zaradi malega števila članov ni uspelo. Za to vrsto zavarovanj potrebujemo namreč osebne podatke. Bomo pa zagotovo poskušali - obljubiti ne moremo - da bo že leta 2013 tudi to vključeno v našo članarino, najpozneje pa leta 2014.«
Torej je poglavitna težava pri zavarovalnicah?
»V našo članarino so vključena določena zavarovanja, ki v avstrijsko niso, pa tudi v drugih alpskih državah je nezgodno zavarovanje zelo redko vključeno v članarino. Mi ga imamo. Zelo visoko imamo zavarovano odgovornost, čeprav je morda kdo pomislil, čemu sploh zavarovanje odgovornosti. A vsakemu pohodniku se lahko zgodi, da po nesreči sproži kamen in ta kamen poškoduje nekoga, ki hodi pod njim. Ni tako, da bi bilo vse odvisno le od dobre volje zavarovalnic. Eno je število zavarovancev, drugo pa to, da tuje zavarovalnice ne zavarujejo, če nimajo osebnih podatkov vseh zavarovanih. V Sloveniji je posebnost, da zavarovalnice kolektivno zavarujejo brez znanih osebnih podatkov.«
Število članov se mora povečati, število sto tisoč kot nekoč bi bilo najbrž lepo.
»To se močno trudimo. Iz leta 2010 na 2011 smo število članov povečali za dva odstotka, kar je v teh kriznih časih za nas velik uspeh. Slovenci ponovno odkrivamo svoje gore za preživljanje krajših in daljših počitnic. Avgusta in septembra lani smo imeli nadpovprečen visok obisk gora in upamo, da se bo smernica članstva, ki je zadnjih dvajset let padala, obrnila. Po ocenah raziskav ustreznih inštitucij je planinec vsak, ki gre nekajkrat letno v hribe. Takih je pri nas več kot 300.000 ljudi. Če primerjamo to; skoraj 60.000 člani, vidimo, da imamo še kar nekaj rezerve.«
»Avgusta in septembra lani smo imeli nadpovprečno visok obisk gora in upamo, da se bo smernica članstva, ki je zadnjih dvajset let padala, obrnila. Po ocenah raziskav ustreznih inštitucij je planinec vsak, ki gre nekajkrat letno v hribe. Takih je pri nas več kot 300.000 ljudi.«
Enodnevni obiski
Zakaj se je v zadnjih dvajset letih članstvo zniževalo? Ali so ljudje prenehali zahajati v gore ali niso več videli razlogov, da so člani?
»V zadnjih dvajsetih letih se je obisk gora povečeval, posebno v zadnjih desetih letih, članstvo v PZS pa je padalo. Razlogov je verjetno veliko, del krivde najbrž tudi na nas, da se s članarino nismo dovolj uspešno prilagodili spremenjenim družbenim razmeram in navadam obiskovalcev gora. Včasih je bilo pravilo, da obisk visokogorja traja vsaj dva ali tri dni, danes je veliko obiskov enodnevnih, cestne povezave so vedno višje. Hiter tempo je prinesel svoje in sedaj se poskuša PZS s to nadgradnjo članarine še bolj približati potrebam vseh obiskovalcev gora. Širimo ugodnosti, zavarovanja, ponujamo dodatne vsebine v okviru planinskih društev in zvez, z vsebino želimo vse obiskovalce gora pritegniti, da postanejo tudi naši člani.«
Pohod na Veliki Klek
Če se planinec, ki ni alpinist ali alpinistični pripravnik, odpravi denimo na Veliki Klek in pade v ledeniško razpoko, je zavarovan?
»Vsi člani PZS so zavarovani za primere reševanja v tujih gorah, od kategorije članstva pa je odvisna višina zavarovalne vsote. Najvišja je 15.000 evrov, kar je po podatkih, ki smo jih pridobili, dovolj za kritje 99 odstotkov nesreč. V to zavarovanje je vključena tudi vsaka stiska v gorah, kar na primer pomeni, da če se nekomu zlomijo dereze in so te nujne za napredovanje oziroma varen spust, je planinec upravičen do reševanja in povrnitve stroškov. Sicer pa zavarovanje v okviru članstva PZS zajema tudi reševanje pri vzponu na Veliki Klek.«
Kako pa je urejeno zavarovanje pri športnem plezanju?
»Zavarovalno jamstvo pri športnem plezanju velja za člane PZS, ki so opravili oziroma opravljajo začetni tečaj športnega plezanja, s čimer se seznanijo z osnovami, treningom in ogrevanjem, pri plezanju pa upoštevajo pravila varovanja, določena v okviru PZS. Člani morajo pri opravljanju alpinistične dejavnosti in športnem plezanju upoštevati priporočila stroke, vremenske razmere in splošna opozorila.«
Na PZS ste prostovoljci, se vam morda zdi, da bi se organizacija morala profesionalizirati?
»Nikakor ne. Naslednje leto bo zveza praznovala 120 let organiziranega delovanja in večkrat povemo, da smo v teh 120 letih že v četrtem družbenem sistemu in še vedno smo velika, prepoznavna organizacija. V PZS imamo strokovno službo, enajst zaposlenih, ki vodijo vso strokovno-administrativno pomoč, in armado prostovoljcev, ki delujemo prostovoljno in peljemo planinstvo naprej. Planinstvo je v osnovi prostovoljna dejavnost, ki po mojem mnenju v taki obliki nikoli ne bo mogla biti profesionalizirana, ker če bo, bo tako draga, da si jo bo lahko privoščil zelo redko kdo. Določene naloge sicer presegajo raven prostovoljnosti in jih je treba urediti profesionalno. To so predvsem podporne dejavnosti, kot so poslovanje planinskih koč, določena administracija v večjih planinskih društvih in strokovni delavci na PZS. Ampak prostovoljstvo je tisti čar in moč planinskega gibanja, ki je po moje zelo pomemben.«
Vam še uspeva združevati področja predsednika PZS, službe, družine in navsezadnje hribov?
»Po izvolitvi na funkcijo predsednika me je marsikdo vprašal, kako pa sedaj, ko se vozim v Ljubljano v službo. Vsak od teh je bil zelo presenečen, ko sem mu povedal, da je funkcija predsednika PZS prostovoljna, častna. Niti sejnin ne poznamo, poskrbimo le za povračilo stroškov, ker verjamemo, da posameznik, če že dela prostovoljno, ne more delati na lastne stroške. Drugih plačil ni. Veliko nas je planinskih funkcionarjev, ki svoje delo opravljamo tako vestno, kot če bi bili v službi.«
Katja Petrovec