Demokracija – Lucija Horvat: Slovenci smo planinski narod, Triglav pa je naš dom in krasi tudi evrski kovanec. Med 26. in 29. junijem je na Bledu potekala prva konferenca slovenskih planincev iz sveta in Slovenije, ki jo je pripravil Svetovni slovenski kongres (SSK).
Z gorništvom in s planinarjenjem smo si Slovenci gradili narodno samozavest, ki je pripomogla tudi k naši državnosti, so zapisali na Svetovnem slovenskem kongresu in se zato, ker planinstvo kot pomembno vez z domovino ohranjajo in razvijajo tudi številni rojaki na tujem, na strokovni konferenci odločili širše predstaviti pomembnost te domoljubne, kulturne in športne dejavnosti. Konferenca je potekala v prostorih Triglavskega narodnega parka na Bledu, v Bohinju, Mojstrani in v drugih krajih na Gorenjskem. K sodelovanju so povabili vrsto posameznih planinskih društev v Sloveniji, zamejstvu in po svetu, Planinsko zvezo Slovenije, ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za kulturo, Gorsko reševalno službo, Zvezo gorskih vodnikov Slovenije, Gorniški klub Skala, Slovensko vojsko - alpinistični oddelek in društva, ki v Sloveniji delujejo na področju povezovanja s Slovenci po svetu.
Zakaj konferenca Na konferenci, ki je bila v prvi vrsti namenjena spoznavanju in povezovanju slovenskih planinskih organizacij iz sveta s sorodnimi organizacijami v Sloveniji, so osrednjo pozornost namenili predstavitvi dela, življenja in dosežkov slovenskih planinskih organizacij iz zamejstva in sveta, ki niso le športne organizacije, so stičišče kulturnega, šolskega in gospodarskega delovanja. Marsikatero slovensko kulturno društvo ima v svojem okviru tudi planinsko-pohodne sekcije, mnoga društva na tujem pa nosijo ime slovenske gore Triglav. Na konferenci je bilo celovito predstavljeno slovensko planinstvo na tujem in njegova zgodovina, slovenske planinske koče, svetovni uspehi naših gornikov v tujini. Udeleženci so poskušali odgovoriti na vprašanje, zakaj je tudi gorništvo dejavnost, ki je Slovence v tujini tako zelo združevala in povezovala. Udeležencem iz tujine so v okviru konference pripravili študijski izlet z ogledom gorskega sveta Bohinja in vodeni vzpon na Triglav.
Zaljubljeni v gore v uvodnem govoru je udeležence pozdravil predsednik državnega zbora France Cukjati in dejal, da ni najti naroda, ki je tako zaljubljen v svoje hribe in planine, kot je slovenski. »Slovenci radi pohajamo ne le po domačih, ampak tudi po tujih planinah. A nikjer še nisem videl tako lepo urejenih planinskih poti in planinskih koč kot v slovenskih hribih in planinah. Nikjer toliko in tako sproščeno veselih planincev kot na tem čudovitem koščku sveta, od Mangarta do Uršlje gore, od Kanina do Snežnika,« je poudaril Cukjati. Vprašal se je, ali je še kje dežela, kjer je skoraj tri odstotke prebivalcev včlanjenih v planinsko zvezo in je na vsakih 8.000 prebivalcev eno planinsko društvo. Slovensko planinstvo ima v sebi močno državotvorno razsežnost, je ugotovil predsednik državnega zbora, prav je, da se tega zavedamo in prenašamo na svoje otroke. Cukjati je čestital Planinski zvezi Slovenije (PZS), ki nadaljuje tradicijo Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega pred 115 leti, ter vsem slovenskim planinskim društvom, doma in v tujini, ki negujejo prisrčne družabne stike in veliko ljubezen do narave ter tako krepijo pristno slovensko identiteto.
Slovenska imena Kot prvi predavatelj je nastopil Peter Skvarča iz Argentine ter govoril o gorništvu in slovenski identiteti. Zgodovino slovenskega planinstva, tudi na tujem, je predstavil pisec vodnikov za izletnike in planince Stanko Klinar.
V svojem nastopu je predsednica Slovenske konference SSK Simona Drenik spomnila, da Slovenci dosegajo tudi izjemne alpinistične uspehe v svetovnem merilu, zato ni presenetljivo, da je veliko zahtevnih smeri po svetu poimenovanih slovenska smer. na primer v južni strani Lhotseja, Slovenijafjeld na Grenlandiji, po Sloveniji in Slovencih se imenujeta še Campanila Esloveno (Slovenski zvonik) in Torre Turna (Tumov vrh) v Argentini. Tudi Slovenci, ki živijo na tujem, so pustili vidne sledi v svetu gorništva. Po besedah Drenikove med njimi izstopa Dinko Berton-celj iz argentinskega kraja Barilo-che, pionir gorništva v Južni Ameriki, ki je dolgo veljal za najboljšega argentinskega plezalca.
Gomištvo je temelj udeležen
ce konference so nagovorili tudi evropski poslanec Lojze Peterle, predsednik državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger, ki je prepričan, da sta planinstvo in alpinizem močno zaznamovala ljudi na slovenskem narodnostnem ozemlju, ter vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan. Po njegovih besedah nosimo Slovenci gore v srcu, o Triglavu pa lahko govorimo kot o novi evropski vrednosti, ki slovenskemu narodu daje čvrste stebre kulturnih korenin v skupnem evropskem prostoru.
V imenu častnega pokrovitelja konference, ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki se je opravičil, je navzoče pozdravil državni podsekretar na ministrstvu Marko Rajšter. Dejal je, da lahko gomištvo daje jasen kažipot tudi pri vzgoji mladih. Direktorica Triglavskega narodnega parka Marija Markeš pa je opozorila na odgovornost pri razvojnem dogovoru, ki mora upoštevati varovanje narave kot izhodišče in razvojno priložnost. Izrazila je pričakovanje, da bo TNP v prihodnosti razumljen kot partner v gospodarskem, kulturnem in socialnem razvoju Julijskih Alp in tudi zgled sožitja narave in človeka. Navzoče na prvi tovrstni konferenci v Sloveniji sta pozdravila še predsednik PZS Franci Ekar in predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala France Sevšek.
Lucija Horvat
Foto: B. Kladnik/STO, arhiv Demokracije
Razstava in filmi
konference je bila pripravljena tudi razstava Slovensko planinstvo na tujem, prikazali pa so še izbrane filmske zapise slovenskih gorniških podvigov. Omenjena je bila zanimivost, da bo letošnje redno letno merjenje Triglavskega ledenika ob 230. obletnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav. Sodelavec katedre za gomištvo na Fakulteti za šport v Ljubljani Borut Peršolja je ob tem opozoril na izginjanje ledenika, saj se je njegova površina v pol stoletja skrčila na desetino prvotne, prostornina pa kar na petdesetino prvotne. Miro Eržen je kot vodja projekta Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani v zborniku, izdanem ob konferenci, napovedal, da se bo prva faza graditve muzeja začela letos poleti. Udeleženci so si kasneje ogledali gorski svet Bohinja, dolino Ra-dovne, konferenco pa so sklenili z mašo v kapelici v Vratih. IS