Delo. si, Jure Škerl: V nekaj tednih se bo začela morda poslednja »velika« odprava v osrčje Antarktike, ki bo poizkušala razvozlati eno od zadnjih skrivnosti Antarktike - ogromno gorovje Gamburcev.
V nekaj tednih se bo začela morda poslednja »velika« odprava v osrčje Antarktike. Znanstveniki so v slabih dveh stoletjih njenega raziskovanja to negostoljubno celino, ki jo je težko opisati drugače kot z uporabo presežnikov (najhladnejša, z najmanj padavinami, najbolj vetrovna in v povprečju najvišje ležeča), raziskali - kolikor jim je negostoljubno okolje to dopuščalo - podolgem in počez. A nekam le še niso prodrli: v ledene globine. Plast ledu, ki prekriva kopno, je v povprečju debela okrog 1600 metrov, ponekod pa štiri kilometre. To je dovolj, da lahko v sebi skriva masivne geološke zgradbe - denimo ogromno gorovje Gamburcev, ki ga bodo v projektu AGAP (Antarktična provinca Gamburcev) poskušali natančno proučiti in tako odgovoriti na nekatera vprašanja o preteklosti Antarktike ter napovedati njeno prihodnost. To glede na tamkajšnje ekstremne razmere ne bo ravno lahka naloga.
Gorovje, katerega najvišji vrh je okrog 600 metrov pod površjem ledene ploskve, je odkrila tretja sovjetska antarktična odprava v letih od 1957 do 1959. Poimenovali so ga Gamburcev, v čast tri leta pred tem preminulega ruskega geofizika Grigorija Aleksandroviča Gamburceva. Gorovje je približno enake velikosti kot Alpe, dolgo 1200 kilometrov, od vznožja do najvišje točke meri 3400 metrov. Za geologe je največja uganka, kako je sploh nastalo, saj leži v središču celine, podobni, razpotegnjeni gorski grebeni pa navadno nastanejo na celinskih robovih zaradi narivanja tektonskih plošč. »Gore nastajajo na dva načina. Prvi je trčenje dveh celin, a to možnost moramo v tem primeru izločiti. Zadnje trčenje na tem območju je bilo namreč pred 500 milijoni let, v tem času pa bi gorovje Gamburcev že izginilo v naravnem procesu erozije. Druga možnost je eruptivna vulkanska eksplozija, vendar nimamo nobenega trdnega dokaza, da bi bil na tem mestu nekoč vulkan,« je razložil dr. Robin Bell iz ameriškega zemeljskega observatorija Lamont-Doherty in eden od vodij odprave. »To je približno tako, kot če bi arheologi odprli egipčansko piramido, v njej pa bi našli človeka, oblečenega v astronavtsko obleko. Preprosto ne bi smel biti tam,« je slikovito opisal začudenje geologov nad gorovjem Gamburcev.
Neprijazno okolje
Ambiciozna odprava v osrčje ledene puščave je največji projekt v okviru Mednarodnega polarnega leta 2007-2008, s katerim poskuša mednarodna znanstvena skupnost spodbuditi raziskave južnega in severnega tečaja ter med drugim opozoriti tudi na učinke globalnega segrevanja. Odprava bo zahtevala izjemno raven koordiniranja in mednarodnega sodelovanja. Ekipo bodo sestavljali znanstveniki, inženirji, piloti in drugi podporni člani iz Avstralije, Japonske, Kitajske, Nemčije, Velike Britanije in ZDA. »Odpravljamo se nekam, kjer je skoraj tako neprijazno okolje kakor na kakšnem drugem planetu,« je povedal dr. Fausto Ferraccioli iz britanskega centra za antarktične raziskave BAS. »To je najmanj raziskani del Antarktike. Leži skoraj natančno na sredini celine.« Temperature se vse leto gibljejo od 30 do 40 stopinj Celzija pod ničlo, in to otežuje delo znastvenikov in preskrbovanje z gorivom in življenjskimi potrebščinami.
Za začetek bodo postavili raziskovalni postaji, prvo severno in drugo južno od gorovja Gamburcev, ki bosta kot odskočni deski za opravljanje meritev. Glavnino teh bodo izvajali z raziskovalnimi letali, ki bosta preletavali območje, pod katerim se skriva gorovje. Opremljeni bosta s posebnimi radarji, ki vidijo skozi ledeno odejo, in merilniki gravitacijskega in magnetnega polja. Drugi del meritev bodo dobili z mrežo seizmometrov, s katerimi bodo lahko zaznali potresne sunke, ki prihajajo z drugega konca zemeljske oble. Tako bodo dobili ne samo natančno sliko oblike gorovja, pač pa tudi podatke o tem, katere vrste kamnin ga sestavljajo, in to za več sto kilometrov v globino zemeljske skorje. Znanstveniki upajo, da bodo lahko pojasnili, kako in kdaj je gorovje nastalo, s tem pa tudi, kateri procesi so potekali pri nastanku antarktične večne ledene ploskve ob ohladitvi podnebja pred približno 30 milijoni let. Gorovje takšnega obsega, kot je Gamburcev, je namreč moralo odigrati ključno vlogo pri lovljenju snežnih padavin in tvorjenju ogromnih ledenikov, ki tečejo v smeri jug-sever.
Še en pomemben namen raziskave je vrtanje za ledom iz pradavnine. Na območju gorovja Gamburcev bo po mnenju znanstvenikov mogoče najti mesto, kjer bodo lahko izvrtali tako globoko luknjo, da bodo pridobili led, ki je star kar milijon let - 200.000 let starejšega od do zdaj najstarejšega izvrtanega. Z analizo zraka, ujetega v takšnem ledu, lahko znanstveniki določijo sestavo ozračja v tistem časovnem obdobju - kolikšen je bil, denimo, delež CO2 in drugih toplogrednih plinov - in celo ocenijo tedanjo temperaturo svetovnega podnebja. Vse to lahko pomaga pri napovedi gibanj teh vrednosti v prihodnosti.