AK Črna - Igor Radovič: Plezalni vodniček
Bistra - Kozja peč
V dolini Bistre (konverzija iz bister, 1762 najprej Wistra, kasneje Bistra) ležijo kmetije v obliki celka in segajo od dna doline do vrha. Dolina je z vodo verjetno najbogatejši del v Mežiški dolini. Podnebje je subalpsko z obilnimi padavinami in povprečno letno temperaturo 7 st.C. Zato je žito, dokler so ga gojili, dozorelo 40 dni pozneje kot v Mežici. 68 % doline pokrivajo gozdovi.
Skoraj povsem v zatrepu doline pod lovskim domom na Ježevem, ki ga upravlja LD Bistra in je v letni sezoni odprt ob koncu tedna, leži Kozja peč (1314 m). Do nje prideš tako, da v centru Črne pri cerkvi Sv. Ožbolta v krožišču zaviješ desno proti zahodu čez 100 let star Prahov most. Po kilometru in pol zaviješ levo v dolino Bistre. Tu slediš oznakam za kmečki turizem Plaznik, kjer se konča asfaltirana cesta. Nadaljuješ po makadamski cesti ter po strmi ovinkasti cesti mimo kmetije Knez do kmeta Ratiha. Po ostrem, več kot 90 stopinjskem ovinku v desno, se znajdeš pod Kozjo pečjo. Pelješ še približno 300 m, dokler se na desno ne odcepi gozdna pot. Tu pustiš avto. Iz Črne je okrog 11 km. Do vstopa v smeri po gozdni cesti in skozi gozd je od 4 – 8 min., odvisno v katero smer si se namenil.
Pod steno pa se lahko pripelješ tudi z Bukovskega sedla.
Za steno Kozje peči je značilna močna poraščenost in krušljivost, varovanja ni povsod prav lahko namestiti, zato je plezanje resno. Zaradi tega si stena ne zasluži posmehljive oznake stenca. Težji raztežaji potekajo v kar dobri skali, razen v Čarovniku, kjer je najtežji raztežaj zelo krušljiv, možnosti varovanja pa slabe.
Stena je obrnjena proti jugu in je zato primerna za spomladansko ogrevanje ali jesenski zaključek letne plezalne sezone. Lepega plezanja ni prav dosti, a morebitni obiskovalec si bo nabral novih izkušenj, ki mu utegnejo kdaj prav priti. Priporočam predvsem Kozlov steber (zelo ozek kamin – poč v drugem cugu je le za vitke), Gašperjevo poč, v kateri tičijo vsi potrebni klini in Bicino smer. Travca je zelo travnata in ima le en lep prehod, z Desnim grebenom pa z lahkoto opraviš v 15-20 minutah kot samohodec. V Čarovniku je plezanje nevarno.
Vstopi v smeri so označeni z začetno črko imena smeri. Razen Desnega grebena ostale smeri še niso doživele drugega obiska. Tudi kaka nova smer še čaka, da pride na vrsto.
Zaradi poraščenosti mora biti stena za plezanje suha.
Z vrha sestopiš po sprva dobro vidni lovski stezi proti zahodu in se skozi strm gozd spustiš proti izhodišču (15-20 min).
Da bi se od kje daleč pripeljal plezat v Kozjo peč, se ne splača. Kakega koroškega alpinista pa bo morda popoldne po šihtu ali takrat, ko razmere drugje niso primerne za plezanje le zaneslo v to nepomembno steno. A tudi teh v tej poraščeni in ponekod kar nevarni steni zagotovo ne bo veliko.
Opise smeri navajam kronološko, kot so le te nastajale.
 |
 |
| Rdeča-Čarovnik, zelena-Travca, modra-Kozlov steber, rumena-Gašperjeva poč, črna-Bicina, bela-Desni greben |
|
Kozlov steber
Plezala: Nika Skudnik in Igor Radovič 17. 10. 2010
Ocena: V/II-IV+, 160 m
Opis: Vstopiš ne desni strani izrazitega stebra po desni strani kratke zajede (IV+, 4m) in nadaljuješ po drnastem žlebu do črne, rahlo previsne zajede (k, 50 m). Po zelo ozkem kaminu (IV+, naporno) na raz in po žlebu do debelega macesna (20 m). Diagonalno levo okrog roba in po kratki zajedi (-IV) do varovališča pri majhni smreki (50m). Po polički 5 m levo (k) ter navzgor pod izstopno zajedo. Po zajedi in desno čez gladko plat (V) ter čez raz do drevesa (55m). Še 30 m po grebenu točno na vrh Kozje peči.
Desni greben
Plezal: Igor Radovič 6. 11. 2010
Ocena: III, večinoma II, 175 m
Za podpornim stebrom na desni strani stene po strmi drnasti gredi, ki preide v grapo do skoka. Čezenj, nato zaviješ levo proti desnemu grebenu in se držiš njegovega raza vse do vrha. Greben postaja vedno bolj skalnat in prijeten za plezanje.
Travca
Plezala: Katarina in Igor Radovič 4. 5. 2013
Ocena: -IV/II-III, 120 m (+40 m)
Vstop je približno 60 m levo od Kozlovega stebra.
Opis: po nezgrešljivem kaminu 25 m na grebenček. Z njega po drnastem svetu 50 m navzgor do drugega drevesa (II). Čez plat (-IV, 8m) ter po skalah in drničih po žlebu na levi navzgor ter desno do manjše smreke, kjer je edino zanesljivo varovališče (III). Po strmi drnasti gredi proti desni v Kozlov steber in po njem na rob stene.
Gašperjeva poč
Plezala: Gašper Stopar in Igor Radovič 15. 5. 2013
Ocena: -V/II-IV, 165 m
Vstop je približno na sredi med Kozlovim stebrom in Desnim grebenom. Vsi potrebni klini so nameščeni. Priporočava 10 kompletov, nekaj zank ter kak metulj srednje velikosti.
Opis: vstop je levo od žlebu, ki ga višje prečiš in po drnastem svetu dosežeš varovališče (2k, imenitno sede metulj Rock Empire št. 5). Levo v poč (čvrst mostiček za varovanje, malo višje odlično sede zatič Hexentric št. 11), ter naprej po plitvi zajedi (2 k) do varovališča pri drevesu. Čez plat proti levi (2 k) ter po kratki drnasti gredini do konca. Čez plat na naslednjo gredino po njej do konca in na rob stene.
Čarovnik
Plezala: Gašper Stopar in Igor Radovič 18. 5. 2013
Ocena: VI+/II-IV, 135 m
V smeri sta ostala dva klina. Za plezanje potrebuješ osnovno plezalno opremo, Vstop je 10 m levo od Travce (nasproti kamina). Zanesljivega varovanja se v najtežjem krušljivem raztežaju ne da dobro namestiti. Naj ostane tako, brez vrtanja !
Opis: Čez drnast svet (k), ki se kmalu oblikuje v strm poraščen žleb do »gamsjega parka«, kjer si urediš varovanje pri enem izmed dreves (IV, 50 m). Levo po drnasti gredini čez greben ter desno navzgor nanj. Za varovališče si izbereš drevo na desni strani, ker so ostala izpostavljena padajočemu kamenju (II, 60 m). Tretji raztežaj se začne s krušljivim razom in nadaljuje s prav tako krušljivimi platmi. Predno se previdno lotiš 15 najbolj kočljivih metrov moraš vpeti drugi klin v smeri. Ta del plezaš po nekakšnem sprijetem drobirju (VI+/IV, 55 m). Po napetosti in strahu, ki si ga pravkar doživel, je zadnje 30 m le še sproščujoč sprehod, med katerim bi najraje vriskal, ker ti je uspelo.
Bicina smer
Plezala: Rok Barbič in Igor Radovič 19.5.2013
Ocena: V+/II-V, 165 m
V smeri so ostali trije klini in zatič. V zajedi, kjer je plezanje lepo, si vse varovanje urediš z metulji, zato jih rabiš cel komplet in še kakega za povrh. Vstop je 10 m desno od Gašperjeve poči.
Opis: začneš na robu gozda levo od večjega macesna. Ko ga dosežeš, ga uporabiš za »kaminsko« plezanje. Nadaljuješ po poraščenem žlebu in drnastem svetu do manjšega grma (-IV/II, 50 m). V desnem loku preko plati do malega macesna pod zajedo (V+, 3k, 30 m). Po sredini leve ploskve izrazite lepe zajede, nato prečnica na njen levi rob in naravnost navzgor v lažji svet (V, 60 m, zatič tik pred koncem težav). Še raztežaj in pol na rob stene (I-II).
Pa srečno, če bo koga slučajno zaneslo v to nepomembno, a kar resno steno.
Igor Radovič