Polet, 23.02.06 – Dr. Janez Pustovrh: Na tekaških smučeh po urejenih in neurejenih poteh
Zimsko pohodništvo
Na tekaških smučeh po urejenih in neurejenih poteh v nižinah in sredogorju.
Smučarsko pohodništvo
Tekači in sprehajalci na smučeh se ponavadi rekreirajo na urejenih poligonih v smučarskih središčih, v zadnjem času tudi v bližini večjih naselij. Vsi smučarskotekaški navdušenci pa ne iščejo samo urejenih smučin, temveč se podajo tudi tja, kjer sneg ni steptan s teptalnikom ali sanmi. Čas, ki ga namenijo rekreaciji, želijo izrabiti tudi za samotno srečanje z neokrnjeno naravo in njenimi lepotami.
Varnost je na prvem mestu
Zato na zahtevnejše pohode ne hodimo sami. Pred odhodom natančno proučimo smer pohoda in predvidimo oteževalne okoliščine, ki nas lahko doletijo (nevarnejši odseki, globeli, plazovi, zameti, večje spremembe strukture snega in vremena, sneženje ...). Ne načrtujmo daljših pohodov v popoldanskih urah, ker nas lahko preseneti mrak, in ne podajajmo se na zahtevnejša območja. Predvidimo dolžino pohoda, prilagodimo hitrost gibanja svoji pripravljenosti, terenu in snežnim razmeram ter načrtujmo ustrezne počitke. Pohodi večjih skupin zahtevajo dobro organizacijo, kjer naj bo poskrbljeno zlasti za varnost (več usposobljenih vodnikov, varnostna razdalja v smukih, izbira primernega terena …).
Pohodništvo na navadnih tekaških smučeh
Uporabimo jih lahko na manj zahtevnih terenih v nižinah in tudi sredogorju. Uporabljamo lahko tudi običajne tekaške čevlje (polvisoke, v celcu tudi visoke) in palice z nekoliko širšo krpljico. Pohod lahko organiziramo po strojno urejeni smučini za klasično tehniko ali kar po celcu; tedaj uporabljamo smuči za klasiko, ki imajo bolj poudarjeno krivino, s katero smučka reže smer v ne preglobokem snegu. Izmed smuči za klasiko izbiramo med tistimi, ki se mažejo ali pa so na delu drsne ploskve narebrene. Pogosteje se uporabljajo narebrene smuči, ki jih ni treba mazati. Za hojo v celcu tekmovalne, proti zlomom manj odporne smuči niso priporočljive. Najpogosteje jih zlomimo v predelu krivine ali pod stopalom. Tudi tekmovalne, lahko lomljive palice z izrazito ozkimi krpljicami, ki ne preprečujejo vdiranja, niso dobra izbira.
Po zahtevnejših terenih z robustnejšimi smučmi
Za pohode v globljem snegu uporabimo sprehajalne, običajno nekoliko širše (na sredi več kot 45 mm), a krajše smuči trpežnejše izdelave, ki zahtevajo robustnejše, širše vezi. Nanje vpnemo robustnejši, planinskemu podoben čevelj s prilagojenim podplatom. Navadnega tekaškega čevlja nanje ne moremo vpeti. Takšne smuči imajo vso drsno ploskev gladko ali pa narebreno v srednjem delu. Nanje lahko navežemo posebne pasove, tako imenovane »pse«, ki olajšuje hude vzpone in zmanjšujejo nevarnost na spustih. Posamezni izdelovalci izdelujejo več tipov takih smuči, ponavadi označene kot »back country«; z njimi se res lahko vrnemo k naravi, ki smo se ji že preveč odtujili …
Oprema, ki ne sme ostati doma
Na pohod vzemimo trpežnejše kovinske palice z večjimi krpljicami, saj lahko v spustih včasih nadzorujemo hitrost tako, da se naslonimo nanje. Med obvezno opremo sodi nahrbtnik, a ne prevelik, da ne opleta. Vanj sodijo rezervna oblačila, hrana in pijača pa tudi rezervna krivina (če se smuči zlomijo). Obstajajo posebne kovinske krivine, v katere lahko vtaknemo začetek odlomljenega dela smučke in ga s posebnim navojem učvrstimo. Lahko si tudi pomagamo s krivino stare zlomljene smučke, ki jo pritrdimo pod začetni del zlomljene smučke z žico in kleščami (imeti ju moramo s sabo). Z izvijačem, manjšim nožem in rezervnimi vijaki lahko popravimo tudi izpuljeno vez: pritrdimo jo s koščki lesa, ki ga je v naravi vedno dovolj. V nahrbtnik sodi še rezervna krpljica, na organiziranih pohodih tudi zložljiva palica. Potrebujemo še manjšo prvo pomoč in najnujnejše tekaške maže, v visokogorju tudi lavinsko žolno (naprava, ki oddaja signale, če smo zasuti v plazu) in trakove za smuči oziroma »pse«. Koristna sta lahko tudi manjša (čelna) svetilka in mobilni telefon. Za ohranjanje lepih pohodnih pa je skoraj nujen fotoaparat …
Dr. Janez Pustovrh, predstojnik Katedre za nordijsko smučanje, Fakulteta za šport;
foto Rafael Marn