Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Zdaj vlada povsod v gorah in sredogorju zimska pravljica, ki bo še nekaj časa varljiva.
Naši predniki so že vedeli, zakaj so rekli za december gruden - malo vljuden. Letošnjega bomo gotovo pomnili še nekaj časa, če ne drugega po tem, da se bodo v drugi polovici tega tedna in hkrati tudi meseca padavine precej unesle.
Sicer pa, ali sploh še pomnite zadnji brezpadavinski dan? Morda je kje tudi še kakšen tak kraj, a zagotovo jih ni veliko. Samo ta mesec smo v Ljubljanski kotlini nabrali že okoli 200 litrov moče na kvadratni meter, na Bovškem pa se že bližajo 500 litrom. Zato ni čudno, če se menda na kamnitem in zakraselem Kaninu komajda vidijo skale, saj je tam že padel decembrski rekord v višini snežne odeje. Še dobro, da je tokrat snežilo precej nižje kot leta 2000, ko se je sprožil bližnji Mangartski plaz (Stovžje), ko je padlo v mesecu in pol pred nesrečo več kot 1600 litrov padavin.
Domači kozolci onkraj Karnijskih Alp
Zdaj vlada povsod v gorah in sredogorju zimska pravljica, ki bo še nekaj časa varljiva. Sneg seže nekoliko nižje le na dinarski pregradi ter v Bohinju in zgornjesavski dolini, natančneje od Martuljka dalje. Ponekod je sneg zelo vodnat, saj sta se ves čas menjavala dež in sneg. Ko bo udaril še pravi mraz, ga ne pobere do pomladi! Če pogledamo srednjeročno napoved, torej malo dlje naprej, tja do božiča, po nižinah nič kaj ne kaže na zimske razmere. Alpske doline, zlasti sosednja Ziljska dolina in Dolomiti, pa so spet dobili novo belo "porcijo". Zanimivo je v medijih brati poročila o več kot dvometrski snežni odeji v prvi, pri čemer omenjajo Hermagor in pri tem pozabijo na Šmohor, lepo slovensko ime tega kraja, kjer je bil nekdaj slovenski živelj precej bolj številen. Slovensko ime Koče-Muta poznamo celo za zadnji večji zaselek v Ziljski dolini zahodneje od tod. Če ne drugega, vas na tem koncu spominjajo na naše prednike kozolci, a so bolj vpadljivi, če pridete v dolino s severozahoda, najbolje iz sosednje Dravske doline. En prehod je že tik pod izvirom Drave (ta je v Italiji), bolj znana sta druga dva nizvodno od Lienza. Geografski uvod ne bo škodil, preden se lotimo vremenske lege te doline med Ziljskimi (jug) in Karnijskimi (sever) Alpami.
Trdovratna vztrajnost mraza
Prav lega, natančneje usmerjenost skoraj 90 kilometrov dolge Ziljske doline v smeri vzhod-zahod, njena zaprtost na zahodu in dejstvo, da je v tej smeri čedalje ožja, so med glavnimi vzroki za to, da ima tam pozimi mraz mlade. Je precej zaprta, proti vzhodu se odpre le v Celovško kotlino, in to pri Beljaku, ter proti jugu še v Kanalsko dolino. Tu je eden najnižjih prečnih prehodov iz Srednje Evrope čez Alpe v Sredozemlje prek prelaza Megvarje vrata in mimo Trbiža dalje v sosednjo Kanalsko dolino. Ziljska je tako pozimi precej bolj na varnem pred toplejšimi vetrovi jugozahodne do jugovzhodne smeri, saj je nekakšen zahodni slepi rokav Celovške kotline. Če vetrovi niso preveč močni in je ciklon manjših dimenzij, se prav tod rade zgrnejo obilne snežne padavine. Iznad Sredozemlja se vlažne zračne mase narivajo na v dolini zakoreninjen hladen zrak. Ciklon se le počasi zapolnjuje in premika in tako imamo opravek z večdnevnimi intenzivnimi snežnimi padavinami, ki obdarijo s snegom doline severno od prve gorske pregraje proti Jadranskemu morju. Včasih so temperaturne razmere tako majhne, da odločajo o snegu ali dežju že desetinke Celzijevih stopinj. V primerjavi z zgornjesavsko je Ziljska dolina slabše prevetrena in pomaknjena še nekoliko bolj vstran od sredozemskega toplinskega "kotla". Pa saj dober meter snega v Ratečah tudi ni od muh.
Miha Pavšek