Delo, Trip - Brane Piano: ... tudi poleti pričaka z ledenim objemom
Visokogorsko podzemlje pod Raduho, edinstveno v Evropi, si je mogoče ogledati ob koncih tedna, poleti pa vsak dan.
Zavod za varstvo narave in jamarski klub Črni galeb iz Prebolda sta pred vhodom v najviše ležečo znano podzemeljsko jamo pri nas na planini Arto pod Raduho 25 let po njenem odprtju postavila informativno tablo. Če bo vreme dopuščalo, si bo jamo mogoče ogledati vsak konec tedna do konca septembra, poleti pa vsak dan.
Vstop v Snežno jamo je na višini 1556 metrov. Vanjo se je treba spustiti po železnih stopnicah, prečiti zaledenelo dno nizkega vstopnega dela, potem pa se jama razširi in poviša ter vodi več kot kilometer daleč. Njen prvi del je osvetljen, naprej si je treba pomagati s karbidnimi svetilkami. Ogled traja dve uri.
Do Snežne jame je mogoče z avtomobilom priti po odcepu v Strugah med Ljubnim in Lučami ter do planinske koče na Loki pod Raduho, od koder je do jame še nekaj minut hoda. Ker je temperatura v jami tudi poleti le okoli nič stopinj Celzija, se je treba toplo obleči.
Bogato okrasje
Vhodni del jame je bil popisan že leta 1939, nadaljevanje so šele leta 1981 odkrili preboldski jamarji, od leta 1987 pa je jama tudi zavarovana kot naravni spomenik. Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda jo je v upravljanje prevzel leta 1990 in od takrat si jo je tudi mogoče ogledati.
Odtlej je Snežna jama najviše ležeča turistična jama v Sloveniji in med najviše ležečimi v Evropi in svetu. Njene posebnosti so večni led v vhodni dvorani, veliko jamskega okrasja in bogat jamski živelj. Doslej so odkrili sedem vrst jamskih hroščev, od tega štiri endemične, v nanosih pa ostanke malih sesalcev in rib.
Visokogorsko podzemlje Snežne jame je narava izdolbla v 2062 metrov visoko Raduho nad Lučami v Zgornji Savinjski dolini. Jama je posebna tudi zaradi bogatega kapniškega okrasja, kakršnega je v više ležečih jamah sicer malo. Njeno starost ocenjujejo na deset do 12 milijonov let. In čeprav danes leži više od 1500 metrov, so kapniki v njej nastajali, ko je ležala na nadmorski višini 200 metrov, potem pa so tektonski premiki Raduho in z njo jamo dvignili za več kot tisoč metrov. Tako si razlagajo tudi njen kapniški značaj, saj je sicer na višinah nad tisoč metri prehladno za kristalizacijo kalcijevega karbonata in tvorbo sige in kapnikov.