Primorske novice - Tina Kodre: Bovški in rabeljski gorski reševalci so s skupno vajo opozorili, kako pomembno je skleniti dogovor med Slovenijo in Italijo, ki bo dovoljeval pomoč italijanskega helikopterja na naši strani meje in pomoč našega helikopterja na italijanski strani.
TRENTA - Bovški gorski reševalci in njihovi kolegi iz Rablja so s sobotno reševalno vajo naredili še korak bližje skupnemu sodelovanju. »Smo predvsem Evropejci. Če te zavesti ni, ko je treba reševati življenja, če tega nismo sposobni, pomeni, da gre za težave, ki jih moramo oboji rešiti. Prihodnost je skupna, zato bomo združili moči v korist državljanov obeh strani,« je Na Logu v Trenti poudaril Vladimir Kosič, deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za zdravstvo in socialo.
Nesreča dveh alpinističnih navez
Bovški in rabeljski gorski reševalci so simulirali reševanje v mangrtski steni. Tam sta plezali dve navezi. V prvi je prvemu plezajočemu zdrsnilo, tako da je padel deset metrov v globino in si pri tem poškodoval glavo, hrbtenico ter nogo. Sunek padajočega je drugega v navezi presenetil in potisnil v steno, kjer si je poškodoval roko.
Druga naveza, ki je plezala v sosednji smeri, je videla padec in priskočila na pomoč. A se je nesreča zgodila tudi njim. Prvi v navezi je pri spuščanju vrvi zadel z glavo ob skalo, izgubil zavest in nekontrolirano padal, dokler ga ni ustavil varujoči soplezalec. Preostala dva iz naveze sta poklicala na pomoč. Enemu se je oglasil slovenski regijski center za obveščanje 112, drugemu pa italijanski 118. »Na območju naše postaje se zgodi, da s pomočjo italijanskega helikopterja, posebej na območju Mangrta, rešimo poškodovanega,« je povedal Marko Matajurc, poveljnik GRS Bovec.
Leteli čez mejo še pred dogovorom
V soboto sta tako slovenski kot italijanski center za obveščanje aktivirala lokalni gorski reševalni službi. Najprej je priletel slovenski vojaški helikopter, za njim še italijanski reševalni helikopter.
Po kratkem posvetu sta ekipi določili prioritete in postopek reševanja, nato pa poleteli proti steni. »Najpomembnejša so življenja, zato bi bilo potrebno začeti razmišljati o tem da na pomoč ponesrečencu odhiti tisti, ki je bližji kraju nesreče. Ali pa ima vsaj to možnost, denimo v primeru, da je v Italiji megla in lahko vzleti le slovenski helikopter ali obratno. Osebno sem to že naredil, na nek način nezakonito, ker sem z italijanskim helikopterjem prišel po ponesrečence v Slovenijo. Pilot mi je zaupal, sam pa sem tvegal, da jih slišim,« je priznal Renato Palmieri, vodja rabeljskih gorskih reševalcev.
Sodelovanje je potrebno uzakoniti
Čeprav je bila vaja, niso bili gorski reševalci, ki svoje delo opravljajo prostovoljno, v soboto nič manj izpostavljeni tveganju in nevarnostim. Helikopterja sta reševalce in dva zdravnika odložila v bližini obeh krajev nesreč. Ti so ponesrečence oskrbeli in pripravili za prevoz, nato pa sta se helikopterja še nekajkrat vrnila, da sta odpeljala tako poškodovane kot reševalce iz stene v dolino. Vse skupaj je trajalo dobro uro in pol. Kadar gre za življenje, je čas še koko pomemben. »S prijatelji iz Kranjske gore, iz Rateč in iz Bovca sodelujemo že 15 let. Potrebujemo pa dokument, ki bo to sodelovanje uzakonil. Prizadevamo si za konvencijo med Slovenijo in Italijo, s katero bi meja vsaj za te primere izginila. Mi lahko pokažemo, kaj se da narediti, politika pa odloči, kdaj in kako« je prepričan Palmieri.
Da politika pri tem ne bi smela igrati velike vloge, meni Vasja Klavora, upokojeni zdravnik s tridesetletnim stažem v GRS Bovec, danes poslanec in podpredsednik državnega zbora. »Mislim, da tukaj ne bi smelo biti nobenih administrativnih ovir, ampak predvsem želja, da v nesreči pomagamo drug drugemu. Upam, da bomo uspeli to po najkrajši poti urediti. Dogovor, kolikor vem, že obstaja, treba pa ga je dodelati. Da bi čas, ki se ga porabi, ko se nekaj zgodi, pa do trenutka, ko je potrebno odreagirati, postal čim krajši,« se zavzema Klavora.
Tina Kodre