Delo, Šport - Mojca Finc: Časovni stroj: 58 let od prvega vzpona na Mt. Everest, 32 let od slovenskega podviga
Mesec maj je čas alpinističnih podvigov. Tudi tistega prelomnega, s katerim sta se Novozelandec Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay 29. maja 1953 vpisala v zgodovino – osvojila sta najvišji vrh sveta. Šestindvajset let pozneje je novo smer na 8848 metrov visoko goro začrtala jugoslovanska odprava. Nejc Zaplotnik (leta 1983 ga je v Himalaji zasul plaz) in Andrej Štremfelj sta bila prva Slovenca, ki sta premagala Mount Everest. Leta 1997 se je kot prvi slovenski alpinist na strehi sveta brez dodatnega kisika izkazal še Pavle Kozjek, čigar življenje je v Himalaji ugasnilo 11 let pozneje.
Mount Everest je ukanila šele deveta britanska odprava na najvišjo goro sveta. Kraljica Elizabeta je sprejela nov alpinistični podvig kot darilo ob svojem kronanju, šerpo Tenzinga je visoko odlikovala, Hillary in vodja odprave polkovnik John Hunt pa sta postala plemiča, slednji kmalu še general.
Osvajanje Everesta je bilo podobno pravemu vojaškemu obleganju, odpravo je vodila disciplina in izpolnjevanje nalog. »Hunt je sam tovoril opremo za jurišno navezo v zadnji tabor pred ciljem. Šel je celo tako daleč, da sta morala Angleža Bourdillon in Evans, ki sta bila že na južnem vrhu Everesta, prepustiti zmago Hillaryju in Tenzingu, zato, da je bil izpolnjen načrt, ki je zagotavljal popoln uspeh. Čeprav bi bilo Angležem prijetneje slišati, da sta vrh osvojila Angleža, saj so Everest ves čas imeli za svojo goro,« sta v Sobotni prilogi pred 21 leti ob jugoslovanski odpravi na Everest časovni stroj zavrtela novinarja Jože Dekleva in Franci Savenc. Prva na najvišjem vrhu sveta sta preživela 15 minut. To je bil prelomen korak za človeka, dokaz njegove moči in neizmerne volje duha.
Jugoslovanska smer
Močna iskra v odnosu do vrha sveta je tlela tudi med Slovenci. »Do včeraj so na najvišjo goro sveta vodile štiri smeri, od včeraj, ko sta na tretji svetovni pol stopila prva Jugoslovana, pa vodi na Sagarmato, kakor gori pravijo ljudje pod Himalajo, še peta. Za vse čase se bo smer po zahodnem grebenu Everesta imenovala Jugoslovanska,« je na naslovnici Dela zapisal Dekleva.
»Osvojitev Everesta je bil velik, medijsko najbolj pokrit alpinistični dogodek pri nas vse do vzpona Tomaža Humarja na Daulagiri. Vsak dan smo bili v poročilih. Prvič smo pošiljali novice prek radijske zveze,« se je pomembnega mejnika spominjal Štremfelj, ki je pri 22 letih dotlej imel za sabo 320 vzponov. Z Zaplotnikom se je od zadnjega tabora na višini 8200 m zgodaj zjutraj namenil proti vrhu Everesta v močnem vetru. Vremenske razmere so preprečevale začrtane scenarije; najprej se je morala umakniti izpod vrha naveza Belak-Božić, ki je štiri dni zaman čakala lepo vreme. Veter, ki je pihal 140 km/h, je bil premočan. Za njima so poskušali še drugi, a so jim zagodle še tehnične težave.
Zmagoviti naskok na vrh je začela trojica, poleg Zaplotnika in Štremflja še Andrejev brat Marko. Med potjo se je slednjemu pokvaril ventil na kisikovi bombi. Pomembno je bilo, da niso šli v naskok za vsako ceno. V zadnjem, petem taboru so imeli pripravljenih 16 steklenic kisika. Opravili so temeljito delo, ki mu je sledil enkraten uspeh. Zaplotnik je postal 85. alpinist na Everestu, Štremfelj 86. Kaj sta si na vrhu povedala junaka? »Občutki so bili nepopisni, pojavile so se solze, potrepljala sva se po rami in se objela. Po radijski postaji sva se oglasila v bazo. Kmalu zatem pa že razmišljala, kako se bova vrnila z gore,« je na vprašanje odgovoril Štremfelj in dodal, da je cela odprava – od doma do doma – trajala več kot 100 dni. Dva dni za njima so vrh osvojili še Stane Belak, Stipe Božić in šerpa Ang Phu. Zahtevna jugoslovanska smer je bila pozneje osvojena le še dvakrat.
Za 80. rojstni dan na Triglav
Občudovanja vreden podvig pa je 23. maja 1997 na strehi sveta dosegel Kozjek. »Vzpon brez kisika je velik dosežek. Gre za posebno danost, saj vsak organizem tega ne zmore. Tega ni moč natrenirati, s tem se rodiš. Psihično moraš biti zelo stabilen, odločen in zaupati vase. Ni enostavno,« je uspeh pokojnega Kozjeka komentiral Štremfelj, ki bo vse življenje ostal zapisan alpinizmu. »S Pavletom sva se šalila, da se bova za 80. rojstni dan po slovenski smeri povzpela na Triglav. Žal skupaj želje ne bova uresničila,« je gorsko zasvojenost opisal sogovornik. Ali kot je brezmejno ljubezen do vrhov v knjigi Pot izrazil Zaplotnik: Smisla ni, cilja ni, le večna pot je v meni, pot in postaje ob njej ...
Mojca Finc