Gore in ljudje: Gora je moja muza. Postaja vse višja in zahtevnejša.
Ne, to ni prav! Navidezno navaden izlet v dvoje je tudi lahko čudovit.
Končno, bil je že čas!
Samo sedem gostov nas sedi v avgustovskem večeru sredi tihe doline. Svetloba v Krnici počasi slabi. V koči zgodovinskega videza se zdi neobičajno, ko strežeta fant in dekle okoli dvajsetih let. Trideset let je minilo, odkar sem bil nazadnje na Špiku. Tudi zato mi je bila všeč Anina ideja, da naju peljem na to čudovito goro. Šum teka vode, ki sva ga poslušala med skakljanjem ob Pišnici, so zamenjali višji toni tankega curka vode, padajočega v leseno korito.
Ekstremnim plezalcem, ki jim nobeno svetišče ni dovolj sveto, da ne bi vanj vdrli, je ravno ta stena korenina občudovanja. Pet let za Miro Marko Debelak je druga planinska čarodejka, Pavla Jesihova, potegnila nič manj direktno, pač pa celo nekoliko težjo Skalaško smer. Špik, ta simbol pokončnosti in potence, je tako postal »damska« gora! (Po Stanku Klinarju, Sto slovenskih vrhov)
Nenavaden parKukova špica,
kavke kljuna konica.
Veter v preletu.
Par odličnikovZa prizor krasna
vladarja sončnih višin –
Prisank in Razor
Sončna goraV slepečem soju
doné vrh Prisojnika
tihi Zvoniki.
PogledNekam zre kamen,
raz namenov Razorja.
Mir brez primere.
PortretBarv onemelih
okameneli pogled
v razmik Razorja.
Pred izletom sem v Frančkovi knjigi Ožarjeni kamen zasledil, kako je na plezarijo v Škrlatici pristopal skozi Špikov graben in celo čez sam Špik. Nekaj privlačujočega je na tej gori ali celo v njej. Nedosegljive so mi Frančkove plezalne sposobnosti, a mi je veliko njegovih misli blizu. Večkrat uporablja izraz katedrala. Priimek Knez po nekaterih razlagah pomeni tudi duhovnik. Njegov oče je bil krovec cerkva. Poznam strica, ki je veliko let preživel v samoti cerkva. Dneve in dneve je preležal pod previsi cerkvenih stropov.
Vzravnan v veličastju smrek stojim
v njih vrhovih na straži v daljavi gledam lestev
še višjo kot raketni stolp.
Vzravnan v jamboru stojim na straži
strmim v daljavo gledam piko veliko kot vihar.
Vzravnan čakam odmev
kdaj gora zapolni lok vzpona
kdaj polnota v meni zgosti se na preži.
Na ježi k novim stvarem v meni slutnja se zliva v jasnino.
VERTIKALA
Hodiva v hladu zahodnih pobočij Lipnice. Gore okoli se počasi, a vztrajno znižujejo. Zapoznela poletna vročina je razbarvala ozračje in skale. Navidezno monotona pot je polna pogledov na Prisojnik in Razor. Vem, da moram biti pri Špiku potrpežljiv. Zagledala ga bova šele zadnjo uro, ko bova tako rekoč v višini njegovega vrha. Skalnat pomol nad travnatim pobočjem obeta majhno skrivnost. Primem za lahke skale. Svež tok steče skozi ramena, v nogah se prebudi energija življenja: kri močno poživi srčni obtok. Ne samo zaradi nekaj brezpotnih korakov, tudi zaradi drugačnih pogledov.
Čeprav zavzema Špik po višini v martuljški skupini skromno šesto mesto, mu neizpodbitno in zasluženo pripada prvenstvo drugačne, za marsikoga pomembnejše vsebine in veljave. Severni obraz Špika je s svojo drznostjo in estetsko ter arhitektonsko popolnostjo idealni simbolni prikaz gornikove predstave, kaj mu gora pomeni. Če je torej Triglav narodna svetinja Slovencev, potem je Špik gorniška. Tistemu, ki se ni vzpel na Špik, jaz že ne priznam statusa gornika! (Tine Mihelič, Julijske Alpe – Severni pristopi)
Kateri je lepši: Razor ali Prisojnik? V paru se lepo dopolnjujeta. Stolpiči v Škrbini se zdijo rokavi, s katerimi se držita drug drugega. In tisti Prisojnikovi Zvoniki trdno stojijo nad mogočnim ostenjem ene najlepših gora! Letos se morava še videti. Kaj videti, tudi otipati! Do vrha Lipnice je ob poti postavljenih še nekaj zanimivih skulptur. Srečujeva ljudi, ki hodijo v obeh smereh. Tujce in take, ki so jim gore domače. Več ljudi naju vpraša, kje se bova vračala – po isti poti ali skozi Kačji graben? Ne znam jim odgovoriti. Odločila se bova med sestopom, na samem križišču.
Grem v katedralo ki šele nastaja.
Grem da čujem odmev besed
za katere pričakujem da jih kdo spregovori.
Grem da otipljem v liri dušo potem ko se zdani.
Grem ker izšel sem iz navpične stene
in se vračam v mir ravnine.
Grem da pridem v loku na drugo stran svoje duše.
DVE SMERI
Preseneti naju pogled na pobočje vršnega dela Špika. Je razbito in razsuto. Tak je tudi vmesni greben. Zadnji metri gredo lažje, vrh vleče. Na njem sedi en sam mož. Že nekaj časa čaka na oblake, ki bi mu zasenčili pot v dolino. Ti svoje sence mečejo le po dolinah. V motnem ozračju je razgled slab, vidi se komaj do Stola. Nič posebnega se ne zgodi v eni uri posedanja. Le posamično prihajajo na vrh in odhajajo z njega Špikovi obiskovalci. Drzen je pogled z roba, strmo navzdol. Nikogar ni pred leseno kočo v krnici Pod Srcem.
Špik rečemo pri nas koničastemu vrhu, ki se izrazito dviga nad skalovje; nič manj kot 22 jih je. Vsi so v zahodnem delu naše dežele, drugod jih ni. V italijanskih Alpah ni niti enega primera, kajti take vrhove označujeta vselej izraza Piz ali Punta. Nanje naletimo na območjih, ki jih Nemci niso mogli okužiti, v pokrajini Pesaro. Špiki in špice nikakor ne morejo biti germanizmi. V pradomovini Germanov ni bilo gorskih vrhov, saj so prišli v Alpe iz nižin, kjer špic, špikov in špičkov niso poznali. (Leopold Verbovšek, Komu (ni)smo tujci?)
Domačinko iz Kranjske Gore zanima, kaj gledam. Razloži tudi, zakaj se njena hiša ne vidi: zaradi Kurjega vrha. Rada pokaže lego kmetije, kamor hodi po mleko. Ko z Ano stopiva na pot v dolino, pohiti z odhodom tudi ona. Izkaže se, da po skalah raje sestopa nedaleč od naju. Nižje na melu potegne hitreje. Še dvakrat se ujamemo s pogledi: pri prvih macesnih in pred zadnjim borovjem, skorajda v dolini. Zasliši se rahel šum vode. Občutek med spiranjem suhe soli z obraza je krasen. Še nalijeva se s to odlično Špikovo vodo.
Drznost Špika diadem je na nebu
belo slovesje ob njegovem vrhu
v oblaku z obrobo zlatonitja
pozdrav je v večeru
a slap že šepeče pričakovane noči obredni pozdrav.
Noč.
Oblak drsi dalje
Špik napenja struno skale
v piramidnem vrhu mesečina hladi previsno steno.
Vzravnan slovesno dvigam roke še višje
celotni Martuljkovi skupini v pozdrav.
OBREDNI POZDRAV
Iz gozda prihaja glas radoživosti. Sliši se, kot bi prihajala nasproti večja in dobro razpoložena družba mladih in starih. Pri hiši na robu planine zagledava pastirja, kako opreza naokoli. Takoj zatem izgine v sosednjem poslopju. Srečamo se tisti trenutek, ko prileze iz večje luknje v tleh. Lepo je oblečen in ima navihan obraz. Med pogovorom motri gozd za najinima hrbtoma. V rokah drži lepo, visoko in zakrivljeno leseno palico. »Sem Kekec. Čakam na organizirano skupino. Vsak čas pride tu mimo.«
Špik je lepotec Julijskih Alp. Njegova skladna piramida je najlepši del čudovite martuljške panorame. (Andrej Stritar, 111 izletov)Špik uvrščamo skupaj s Triglavom in Jalovcem med velike prvake Julijskih Alp. Njegova edinstvena, pravilna piramida krasi panoramo Martuljka, ki tako tekmuje z najslavnejšimi lepotci svetovnih gorstev. (Tine Mihelič, Julijske Alpe)
Zadnjo uro sva presedela pred Mihovim domom, od koder se prav lepo vidi na Špik. Pred dobrim letom dni sem tu božal mlade mačke starejše gospe, tokrat naju je pozdravil starejši sivo bel pes. Sprememba je očitna. Hrana je tudi odlična in postrežba z občutkom. Ob sosednjih mizah sedijo cestarji in domačini. Mislim, da veva, zakaj se tu radi odžejajo!
Hladni ščip v zarezi nočnega neba
špiki v vrheh napenjajo lok moči.
Čez višave obljuba je razpela sporočilo, svit.
Špiki se mehčajo v konicah.
Prišel je duhovnik
blagoslovljenih misli belih las pozdravit dan.
Bleščavo kovano srebro nosim na pasu.
Ožarjajo se horizonti
bogat legam ko se dopolni dan.
BLAGOSLOV SVETLOBE
Verzi: Viktor Snoj, Kamen brez teže in Geometrija neskončnosti.
Gospodar Steklene gore lahko prebiva v palači na vrhu gore ali pa je njegov grad skrit v votlini znotraj gore ali pod njo. Votlina je srce gore, simbol tega, kar gora predstavlja, tako kot srčna votlina simbolizira človekovo bistvo. V sanskrtu beseda guha pomeni jamo, pa tudi srce. Ima hkrati mikrokozmični in makrokozmični pomen. Srce je sedež osebne duše, gorska votlina pa duhovno središče sveta. Diagram srca je trikotnik, obrnjen z vrhom navzdol, in enak lik ponazarja tudi votlino, medtem ko trikotnik z vrhom navzgor simbolizira goro ali piramido. Lika sta si torej nasprotna, a tudi komplementarna; sta dve manifestaciji istega principa. (Zmago Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev)
Iztok Snoj